Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prazniki ob koncu leta so vsako leto obdobje, ko se še toliko bolj kot sicer zavedamo, da ljudje žal marsikje po svetu nimajo priložnosti praznovati v miru. Glede na številne vojne in oborožene spopade se zastavlja vprašanje, ali je mir še tista vrednota, ki vsaj od konca druge svetovne vonje združuje ljudi po vsem svetu. Da ni samoumeven in da je treba o tem učiti že učence v šolah, poudarja koncept globalnega učenja. Ta vključuje tudi spoznavanje drugih vidikov in vrednot, ki poudarjajo človekovo soodgovornost – antirasizem, enakopravnost in trajnost. Kaj je torej globalno učenje in zakaj potrebujemo učenje za mir? Odgovore smo dobili od Mari Annne Okkolin, sociologinje in pedagoginje, ki pri finski nevladni organizaciji Peace Education Institute vodi izobraževanje in sodelovanje s šolami in drugimi formalnimi izobraževalnimi ustanovami pri temah enakosti in pravičnosti, boja proti rasizmu, globalnega učenja in učenja za mir.
Božič ima predkrščanske korenine, mnoga ljudstva so že pred rojstvom Jezusa častila nastop zimskega solsticija, ko se dan začne ponovno daljšati in tako simbolizira zmago luči nad temo, zmago dobrega nad zlim. Gre za enega izmed najbolj pomembnih krščanskih praznikov, ki ga praznujejo številni ljudje, tudi mnogi neverniki. Kako pa božič razumejo, doživljajo in praznujejo dijaki Škofijske klasične gimnazije? Kaj menijo o pomenu in vlogi vere v današnjem svetu, v katerem sta močno prisotna potrošništvo in materializem? Naši sogovorniki: Livija Smrkolj, Manca Sečnik, Katarina Poklukar, Jakob Medved, Martin Otrin, Sebastjan Perovnik in Matjaž Merše.
Božič je zelo pomemben praznik tudi v Nemčiji, predvsem na Bavarskem, od koder prihaja današnji junak Drugega pogleda. To je Christoph Steidl Porenta, ki smo ga spoznali v njegovi zlatarni Zlato runo v Ljubljani in izvedeli, kaj ga je pripeljalo v Slovenijo, kaj pomeni biti zlatar in srebrokovač ter kakšne podobnosti in razlike opaža med Slovenci in Bavarci. Sogovornik pa je tudi član malteškega viteškega reda, kar pomeni, da je zelo aktiven na humanitarnem področju.
Na OŠ Vojke Šmuc Izola smo spoznali mladega jadralca Mihaela Zobca, ki na svojem optimistu dosega dobre rezultate. Če želite izvedeti več o jadranju, jadrnicah, treningih in tekmovanjih v tem športu, prisluhnite rubriki Hudo Športni!
Novinarje in novinarji z OŠ Vojke Šmuc Izola so si za temo oddaje izbrali živali in naš odnos do okolja. Katere domače živali imajo doma, kako zanje skrbijo in kaj bodo naredili, da jim bo tudi za praznike, ko je zvočnega in svetlobnega onesnaževanja veliko, prijetno? Več v soboto v oddaji Hudo!
Na pragu zime je smučanje vedno hvaležna tema. Tudi v oddaji dokumentarnega uredništva, saj je smučanje tradicija in njegova zgodovina v Sloveniji že kako bogata in tudi dobro dokumentirana. Ob turističnem smučanju kot svobodni volji vsakega posameznika je pri nas široko razvejano tudi organizirano smučanje. Hrbtenica tega so smučarski klubi. Čeprav jih v glavnem poznamo po usmeritvi v tekmovalno smučanje, je približno 150 smučarskih klubov, sekcij in društev v Sloveniji veliko več kot samo tekmovalna platforma. Smučarski klubi organizirajo smučarske šole, sejme rabljene opreme, številni pa za svoje članstvo tudi organizirajo smučarske počitnice. Enega izmed bolj nenavadnih smučarskih klubov, iz katerega izhajajo uspešni slovenski smučarji in smučarke (med drugim tudi dobitnik prve slovenske oz. jugoslovanske olimpijske kolajne Jure Franko) pri nas, je ob jubileju obiskal Marko Radmilovič v oddaji Sledi časa.
V tem letnem času pridete na svoj račun tisti, ki imate radi zimske športe. In čeprav zime v zadnjih letih ne postrežejo z veliko snega, je smučanje eden najbolj priljubljenih športov. Zima je tudi najljubši letni čas športnice, ki jo bomo spoznali v rubriki Hudo športni. To je Manca Šolar iz Radovljice, ki sicer priznava, da smučarje velikokrat tudi zebe.
Iva Goter Košir priznava, da se je vedno počutila drugačno od ostalih. Danes 16-letnica, ki se navdušuje nad japonsko kulturo, tudi modo, zbirateljstvom, računalniškimi igricami in astronomijo, je namreč dekle z motnjo avtističnega spektra. Kakšno je življenje z avtizmom? Je bila pravilna diagnoza rešitev ali dodatna teža? Zakaj nosi slušalke? Kako so jo sprejemali sošolci v osnovni šoli, kako je v srednji šoli? Kateri stereotipi in napačna razumevanja o avtizmu vztrajajo med ljudmi?
V tokratni rubriki Hudo športni smo spoznali kar dve hudi športnici. Prisegata na ekipni šport, v Odbojkarskem klubu Radovljica trenirata namreč odbojko. Z nami sta Mojca Kolman in Ana Jokič.
V Hudo športni smo spoznali že kar nekaj atletov, nismo pa še govorili z nekom, ki bi treniral met kopja. Svetovni rekord meri 98 metrov in 48 centimetrov, mi pa smo državnega prvaka v tej disciplini in konkurenci do 16 let spoznali na OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica. Ime mu je Črt Zorc, koliko je njegov osebni rekord?
O čustvih in počutju se moramo pogovarjati, ne moremo pa vedno biti v redu. O tem, kako mladi razmišljajo o duševnem zdravju, kaj jih spravi v slabo voljo in stres ter kdaj se počutijo dobro, izvemo več v Gymnasiumu. Gostje so: devetošolka Eva Medved, dijakinja Anouk Ise Poljak in izvajalka programa Dobro sem, projekta Zveze Anite Ogulin in ZMP, Monika Erjavec Bizjak.
Na svetovni dan otrok, ko obeležujemo obletnico sprejetja konvencije o otrokovih pravicah, smo v Intervju povabili izvršnega direktorja Unicefa Slovenija Tomaža Bergoča. Zdi se namreč, da sta spoštovanje in uresničevanje otrokovih pravic, in s tem tudi človekovih pravic, na najnižji točki v zadnjem obdobju. Koliko danes velja človeško življenje? Kakšno vlogo in veljavo še imajo mednarodne organizacije in mednarodno pravo? Kakšna je vloga humanitarnih organizacij, kot je UNICEF? In na katere skupine ranljivih otrok ne smemo pozabiti v Sloveniji?
Tadej in Matija, učenca OŠ Matije Čopa Kranj, sta na radijskih novinarskih delavnicah pred mikrofon povabila strokovnjaka za sladkorno bolezen pri otrocih in mladih, pediatra endokrinologa dr. Klemna Dovča s Pediatrične klinike UKC Ljubljana. V pogovoru z njim smo izvedeli vse o sladkorni bolezni, njenem zdravljenju in temu, kako diagnoza vpliva na mladega človeka. Več o tem izveste tudi v oddaji HUDO (16. 11.).
Druga šola, na kateri smo izpeljali radijske novinarske delavnice, je Osnovna šola Matije Čopa Kranj, v oddaji pa smo z učenci govorili o sladkorni bolezni. Kakšno je življenje mladostnika s to boleznijo? Za kakšno bolezen sploh gre in kako se razlikujeta prvi in drugi tip te bolezni, je učencem razložil dr. Klemen Dovč s Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Na OŠ Matije Čopa Kranj smo spoznali simpatičnega osmošolca, ki se že več let ukvarja z nogometom. Aljaž Prača trenira v Nogometnem klubu Sava Kranj, ko bo starejši, želi priti v nogometno reprezentanco, sicer pa navija za Real Madrid!
Kljub temu da je zlatarstvo ena od najstarejših obrti, zlato pa ostaja priljubljeno – kot naložba ali nakit, svet zlatarstva še vedno ostaja nekoliko skrivnosten. Gre namreč za rokodelsko znanje, ki vključuje tudi znanje kemije, potrpežljivost, natančnost, veliko umetniškega talenta in domišljijo. V Sloveniji nimamo več srednješolskega programa zlatar, za ta poklic, ki ne vključuje le oblikovanja nakita iz zlata, temveč tudi iz drugih materialov, se lahko izučimo šele po opravljeni drugi srednji šoli. Imamo pa pri nas vseeno kar nekaj mojstric in mojstrov, ki oblikujejo unikaten nakit in svoje znanje prenašajo na nove generacije. V Nedeljski reportaži smo obiskali enega izmed njih. To je zlatar in srebrokovač Christoph Steidl, ki sicer prihaja iz Nemčije. Če želite izvedeti, kako iz zrna plemenite kovine nastane prstan, prisluhnite oddaji, v kateri izvemo tudi, da je ogenj zlatarjeva tretja roka.
Bohinj je ena najlepših dolin v vseh Alpah, je prepričan gost oddaje Razkošje v glavi. To je Jože Mihelič, alpinist, fotograf, turni smučar, pedagog, naravovarstvenik in avtor številnih strokovnih in poljudnih člankov ter več monografij. Predvsem pa človek, za katerega se zdi, da na življenje gleda z radovednostjo znanstvenika, razumevanjem antropologa in strastjo alpinista. Še vedno rad odide v gore, ima še kar nekaj idej za pisanje in se z vsemi podrobnostmi spominja svojega otroštva, alpinističnih prijateljev in podvigov, pa tudi 25-letnega obdobja, ko je bil zaposlen v Triglavskem narodnem parku, in skoraj štiri desetletja dolgega sodelovanja z ljubljansko Fakulteto za šport.
Tartinijev ključ je nov slovenski film, ki je nastal po literarni predlogi Romana Kukoviča. V tej napeti detektivski pustolovščini, ki jo je režiser Vinci Vogue Anžlovar označil za Da Vincijevo šifro Dana Browna za otroke, imajo glavno vlogo trije najstniki, poleg njih igrajo v filmu tudi številna znana imena iz sveta slovenskega filma in gledališča, v njem pa lahko slišimo dve pesmi skupine LPS. Več o filmu, dogodivščinah na snemanju, filmski glasbi, Piranu in odzivih na premierah so nam povedali Ella Lapajne, Maks Kerševan, Svit Šturbej, dramski in filmski igralec Jurij Drevenšek ter člana glasbene skupine LPS Martin Mutec in Filip Vidušin.
V Hudoju se začenja nova sezona radijskih novinarskih delavnic! Prva šola, na kateri je bila ekipa Programa za mlade, je Osnovna šola Antona Tomaža Linharta Radovljica. V oddaji želijo mladi novinarji predstaviti svoj kraj, ki je znan po čokoladi, lectovih srcih in medu, pa po glasbi, športu in kulturi. Pred mikrofon so povabili lastnico čokoladnice, ravnatelja, čebelarja in mlade športnike. Ali je Radovljica bolj kulturno ali bolj športno središče pa presodite sami!
Tokratni gost oddaje Kulturomat je mlad pozavnist Martin Sever, ki obiskuje 9. razred Osnovne šole Tomaža Linharta Radovljica. Glasbilo igra že 8 let in na mednarodnih tekmovanjih redno dosega najboljša odličja. Poleg tega je Martin tudi uspešen športnik. Več o mladem glasbeniku in športniku pa izveste v Kulturomatu, ki ga je pripravila Špela Šebenik.