Medtem ko je mednarodna pozornost usmerjena predvsem na Srbijo in tamkajšnje proteste, se je Bosna in Hercegovina znašla v najtežji politični krizi po sklenitvi daytonskega mirovnega sporazuma. Trije voditelji Republike Srbske so za uradne oblasti v Sarajevu postali politični begunci, ki pa se prosto sprehajajo znotraj države in prek njenih meja. Po drugi strani srbska entiteta napoveduje uvedbo svojega mejnega nadzora, predvsem na meji s Federacijo Bosno in Hercegovino. Po mnenju Milorada Dodika bo zmagal tisti, ki ima moč uveljaviti svoj zakon.
Skupaj s slovenskimi rojaki iz Bosne in Hercegovine se v oddaji na kratko prepuščamo planiškemu vzdušju in razpoloženju pod Poncami, ki so ga doživljali tudi slovenski otroci in mladi iz različnih bosansko hercegovskih krajev ob spremljanju smučarskih poletov na velikanki bratov Gorišek. Prek radijskih valov gostimo tudi slovenskega rojaka s Štajerske Aljošo Klajderiča, ki se v Švici ukvarja z računalništvom, ustavljamo se pri Slovencih v Beogradu, ki so pomladno dejavnost društva Sava začeli s fotografsko razstavo in predstavitvijo knjige z naslovom Niti, ki povezujejo – Med Slovenijo in Srbijo osebne izpovedi žensk, seznanjamo pa vas tudi s podrobnostmi glede pridobitve štipendij za Slovence po svetu za sodelovanje na letošnji Poletni šoli slovenskega jezika v Ljubljani.
V tokratni oddaji Sami naši vas popeljemo v svet filma, humanitarnega dela in gledališča. Spoznali boste, kako delujejo otroške vasi v Bosni in Hercegovini ter kakšno vlogo imajo SOS-starši pri pomoči otrokom brez družin. Nato bomo poslušali Vardana Tozijo, makedonskega režiserja filma M, ki prinaša pretresljivo zgodbo o odraščanju, na koncu pa se bomo posvetili predstavi Mirna Bosna sarajevskega Komornega teatra 55, ki s humorjem odpira vprašanja revščine in moralnih dilem.
Avstrija je po včerajšnjem strelskem pohodu na srednji šoli v Gradcu razglasila tridnevno žalovanje. Zastave so spuščene na pol droga, javni dogodki so odpovedani. 21-letni napadalec iz okolice Gradca je ubil deset ljudi, med njimi je bilo največ učencev, 12 ljudi pa je ranil. Na koncu si je sodil sam. Motiv za dejanje še vedno ni znan. V oddaji boste slišali še: - Izraelske oblasti se ob tujih pritiskih zaradi vojne v Gazi srečujejo tudi z notranjimi političnimi pretresi. - V Los Angelesu zaradi nemirov ob protestih proti pregonu nezakonitih priseljencev uvedli policijsko uro. - Slovenski nogometaši premagali Bosno in Hercegovino. Preboj vaterpolistov na evropsko prvenstvo.
Obilne padavine, ki so v zadnjih dneh zajele Bosno in Hercegovino, so povzročile silovite poplave, zaradi katerih je po najnovejših podatkih umrlo najmanj 15 ljudi, številni so poškodovani. Več kot 20 ljudi še vedno pogrešajo, saj so deli države odrezani od sveta; prekinjene so bile cestne, železniške, telefonske in internetne povezave. Najhuje je v naseljih v občini Jablanica, ki so bila po obilnih nočnih padavinah popolnoma poplavljena, voda pa je bila tako visoka, da je v Donji Jablanici iz nje molel le minaret džamije. Vlada Federacije Bosne in Hercegovine je na celotnem območju entitete razglasila stanje naravne nesreče. V oddaji tudi: - Izraelska vojska okrepila napade na Libanon; iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej boj Hezbolaha proti Izraelu označil za ključnega za vso regijo. - Evropska unija lahko konec meseca uvede dokončne dodatne carine na uvoz električnih avtomobilov iz Kitajske. - Ob svetovnem dnevu varstva živali v ospredju izboljšanje odnosa med ljudmi in živalmi ter povečanje dobrobiti živali po vsem svetu.
Evropska komisija je priporočila začetek pogajanj o včlanitvi Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo, in to naj bi danes potrdili voditelji držav članic. Smo priče pomembnemu preboju zahodnega Balkana v združbo držav, ki jim geopolitično že dolgo pripada, ali pa je to le nova stopnica na dolgotrajni poti, za katero nihče ne ve, kam vodi? Katere strahove imajo evropske države pri vključevanju zahodnega Balkana? O vsem tem in še čem bomo v Studiu ob 17h govorili z gosti Farisom Kočanom, Zijadom Bečirovićem in Petrom Grkom. Oddajo bo povezoval Marjan Vešligaj.
Iz Bosne in Hercegovine prihajajo grozljivi posnetki več mest, ki so jih zasuli nanosi blata in kamenja. Vodna ujma, ki je odnašala vse pred seboj, je bila usodna tudi za najmanj 20 ljudi, več je pogrešanih. Številni preživeli so ostali brez vsega imetja, porušene so njihove hiše. V oddaji tudi o tem: - Iran podpira prizadevanja za prekinitev ognja v Libanonu, a le ob hkratnem premirju v Gazi - Opozorila Kitajske, da bodo dodatne carine na električna vozila škodila tudi evropskemu gospodarstvu - V Višnji Gori postavili temeljni kamen za prvi tamkajšnji institucionalno-varstveni objekt
Štiridesetletni Davor Knežiček je bil rojen v Tuzli, tretjem največjem mestu Bosne in Hercegovine. Seže pa njegova vez s Slovenijo (kot boste slišali v oddaji) vsaj tri generacije v preteklost. Sogovornik v Ljubljani zdaj živi že 22 let, sem ga je pripeljala želja po študiju angleškega jezika na ljubljanski Filozofski fakulteti. O slovenski arhitekturi, bosanski kavi, besedi "vesolje" in še marsičem v današnjem Drugem pogledu!
Slovenska zborovska dejavnost je zelo priljubljena tudi pri slovenskih rojakih v Argentini. O tem pričajo številne pevske skupine, ki delujejo v okviru slovenske skupnosti v tej južnoameriški državi. Tudi Slovenci v Mendozi radi prepevajo, to pa dokazuje tudi Slovenski mendoški oktet, ki tam deluje že več kot četrt stoletja. Te dni se je predstavil tudi v Sloveniji, gostovanje pa je sklenil z nastopom v Slovenski filharmoniji. Slovenski mendoški oktet predstavljamo v oddaji, v kateri gostimo tudi slovensko rojakinjo iz Kanade Marijo Ahačič Pollak, glasbenico, zborovodkinjo, radijsko voditeljico in urednico, predvsem pa neutrudno članico slovenske skupnosti v Torontu. Podajamo pa se tudi k našim rojakom v Tuzlo, kjer so pripravili že tradicionalno 24. Srečanje učencev slovenskega jezika in kulture v Bosni in Hercegovini.
30-letni Senadin Pajalić se je iz majhne vasi v Bosni in Hercegovini v Ljubljano preselil, ko je imel samo19 let. Pri nas se je vpisal na fakulteto in tu tudi ostal. Če ste domači na Tiktoku ga morda celo poznate - je namreč eden tistih, ki imajo v Sloveniji na tej platformi največje število sledilcev. Darja Pograjc se je pogovarjala z njim.
V Srbiji se več kot 4 mesece po tragediji, ko je v zrušenju nadstreška obnovljene železniške postaje v Novem Sadu umrlo 15 ljudi, nadaljujejo protesti in blokade fakultet. Srbski predsednik ves čas govori, da spremljamo poskus barvne revolucije in nasilnega prevzema oblasti. So razmere prišle do te točke, da je vse skupaj postalo že nevarno? Medtem pomembna zgodba v Srbiji niso le študenti v blokadi, ampak tudi drugi, ki so si nadeli ime “Študenti, ki se želijo učiti”. Kaj zahtevajo in kako odmevna je njihova akcija? Druga fronta za predsednika Vučića je te dni Bosna in Hercegovina, natančneje entiteta Republika Srbska.
Slovenija je ena redkih držav, ki praznik dela praznuje 1. in 2. maja. Drugi maj je dela prost dan še v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori ter Ukrajini. Dvodnevno praznovanje ima močan simbolni pomen, saj gre za praznik solidarnosti, dela in povezovanja. Vrednote praznika dela so močno zasidrane tudi pri rudarjih. Gre za zahtevne delovne pogoje, zato so se tudi vrednote izoblikovale skozi 150 let izkopavanj premoga v eni najdebelejših znanih plasti premoga na svetu, to je v Velenju.