Knjiga »Velesili umetne inteligence« nas popelje v dva »največja laboratorija« za umetno inteligenco: na eni strani hitro razvijajoča se Kitajska, na drugi tradicionalno izjemno inovativna Silicijeva dolina.
Knjiga »Velesili umetne inteligence« nas popelje v dva »največja laboratorija« za umetno inteligenco: na eni strani hitro razvijajoča se Kitajska, na drugi tradicionalno izjemno inovativna Silicijeva dolina.
Umetna inteligenca« se je še pred kratkim slišalo precej odmaknjeno in futuristično. Ampak razvoj se tudi na tem področju dogaja hitreje, kot je večina pričakovala. Kar nekaj strokovnjakov je že izrazilo stališče, da bo imela umetna inteligenca uničujoč učinek na nekatera delovna mesta, predvsem tista v proizvodnji. Kaj je odgovor na prihod umetne inteligence v vsakdanje življenje: morda univerzalni temeljni dohodek?
Knjiga doktorja Kai Fu Leeja »Velesili umetne inteligence«, ki je izšla lani pri založbi Umco v prevodu Sama Kuščerja, je prejela nagrado za »Najboljšo poslovno knjigo 2019« po izboru Združenja manager in Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev.
V rubriki 7. stran jo predstavljata knjižni molj Tomaž Kaštrun in Maja Moll.
Za nastanek velesile umetne inteligence v 21. stoletju so potrebni štirje glavni gradniki, in sicer obilje podatkov, vztrajni in zagrizeni podjetniki, izurjeni strokovnjaki za umetno inteligenco in ugodna gospodarska politika.
Knjiga »Velesili umetne inteligence« nas popelje v dva »največja laboratorija« za umetno inteligenco: na eni strani hitro razvijajoča se Kitajska, na drugi tradicionalno izjemno inovativna Silicijeva dolina.
Knjiga »Velesili umetne inteligence« nas popelje v dva »največja laboratorija« za umetno inteligenco: na eni strani hitro razvijajoča se Kitajska, na drugi tradicionalno izjemno inovativna Silicijeva dolina.
Umetna inteligenca« se je še pred kratkim slišalo precej odmaknjeno in futuristično. Ampak razvoj se tudi na tem področju dogaja hitreje, kot je večina pričakovala. Kar nekaj strokovnjakov je že izrazilo stališče, da bo imela umetna inteligenca uničujoč učinek na nekatera delovna mesta, predvsem tista v proizvodnji. Kaj je odgovor na prihod umetne inteligence v vsakdanje življenje: morda univerzalni temeljni dohodek?
Knjiga doktorja Kai Fu Leeja »Velesili umetne inteligence«, ki je izšla lani pri založbi Umco v prevodu Sama Kuščerja, je prejela nagrado za »Najboljšo poslovno knjigo 2019« po izboru Združenja manager in Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev.
V rubriki 7. stran jo predstavljata knjižni molj Tomaž Kaštrun in Maja Moll.
Za nastanek velesile umetne inteligence v 21. stoletju so potrebni štirje glavni gradniki, in sicer obilje podatkov, vztrajni in zagrizeni podjetniki, izurjeni strokovnjaki za umetno inteligenco in ugodna gospodarska politika.
V oddaji 7. stran vam tokrat predstavljamo atipični roman, ki ga je literarna stroka označila za lirski roman. Napisan z liričnim slogom, ki iz proze z lahkoto prehaja v poezijo ali skoraj dramske dele in iz čustveno pretresljivih odlomkov v tople, duhovite povedi. Izjemen prvenec angleškega pisatelja Maxa Porterja je nastal pred dobrimi desetimi leti in ima v slovenskem prevodu naslov Bridkost je stvar s peresi. Pripoved o izgubi, žalosti in tolažbi nas ne pusti ravnodušne, poudarja bibliotekarka in ljubiteljica knjig Špela Plestenjak, ki jo je pred mikrofon povabil Bojan Leskovec.
10 min • 01. 02. 2026
Znamenita švedska pisateljica Astrid Lindgren je poleg Pike Nogavičke ustvarila vsaj še eno literarno junakinjo, ki se je hitro prikupila bralcem. Knjiga Ronja, razbojniška hči je v švedščini izšla leta 1981, v slovenščini pa prvič že leta 1985. Zaživela je tudi na filmskem platnu, na gledaliških in lutkovnih odrih, kot muzikal in animirani film. Optimistično, toplo pripoved o odraščajoči razbojniški deklici nam bo v oddaji 7. stran predstavila Luna Jurančič Šribar, doktorica antropologije in pisateljica, ki pravi, da je Ronja, razbojniška hči njena najljubša knjiga.
8 min • 25. 01. 2026
V slovenskem literarnem prostoru ne zasledimo pogosto tako večplastnih, pronicljivih in duhovitih nastavkov za polemike kot jih ponuja Gradišnikov Skrunitelj, je v spremni besedi esejistično zasnovanega romana zapisala Miša Gams. Glavni junak: Ivan Cankar, drži, tisti Cankar s Klanca. Neznani Cankar v mračni luči. Oddajo 7. stran je pripravil Bojan Leskovec.
12 min • 18. 01. 2026
Roman sodobnega turškega pisatelja je tematsko zelo širok, saj po eni strani govori o sicer ključni, a vselej tudi zagonetni vlogi, ki jo v naših življenjih igra ljubezen, po drugi plati pa se ubada z vprašanjem, kako funkcionirajo današnji avtoritarni politični režimi
9 min • 11. 01. 2026
Tokratna epizoda oddaje 7. stran bo milenijsko obarvana. Mlada irska avtorica Sally Rooney velja za svetovni knjižni fenomen. Pozornost bralcev in literarnih kritikov je pritegnila že s prvencem Pogovori s prijatelji iz leta 2017. Danes velja za eno najpomembnejših pisateljic 21. stoletja. Njen najnovejši roman Intermezzo iz leta 2024, je v slovenskem prevodu navdušil glasbenico in študentko slovenistike in prevajalstva Zalo Kralj. Ganljiva zgodba o ljubezni, družini in žalovanju bo morda kmalu našla prostor tudi na bralnem seznamu njenega knjižnega kluba. Več o tem in navdihujočih medprostorih, ki jih odpira roman Intermezzo, je zaupala v pogovoru z Niko Vrabec.
11 min • 07. 12. 2025