V Celovcu se lahko v parku Evrope ob Vrbskem jezeru, kjer je osrednje celovško kopališče, vsaj do 8. junija preizkusite v demokratičnem fitnesu. Gre za projekt univerzitetnega kulturnega centra - UNIKUM - , ki ga vodi Emil Krištof, koroški slovenski glasbenik in kulturni delavec. UNIKUM je društvo celovške univerze, ki s svojimi projekti - v slovenščini, nemščini in italijanščini - spodbuja ljudi k razmišljanju o aktualnem družbenem dogajanju.
Emil Krištof o Proti gibanju in Demokratičnem fitnesu po literarnih navodilih Janija Oswalda
Univerzitetni kulturni center UNIKUM, ki ga vodi koroški slovenski glasbenik in kulturni delavec Emil Krištof, je 10. maja začel nov dveletni programski cikel, ki so ga naslovili Proti gibanje – gegen Bewegung – contro corrente.
Z različnimi projekti bodo spodbujali k razmisleku o pojmu gibanja v političnem, socialnem in kulturnem smislu.
Prvi projekt so pripravili ob Vrbskem jezeru v Europaparku v Celovcu in ga poimenovali Demokratični fitnes parkur, v okviru katerega je koroški slovenski literat Jani Oswald napisal 15 literarnih navodil za demokratične vaje za pokončno držo.
1. literarna vaja za pokončno držo
foto: Unikum
Osrednji lik je Boginja demokracije, ki stoji sredi jezerca z vodometom in potrebuje stalno podporo obiskovalcev, saj gre za šest metrov veliko napihljivo lutko. Z njo so se želeli spomniti 30. obletnice pokola študentov na Trgu nebeškega miru v Pekingu, ki so v znak protesta postavili lutko kitajske kmetice, simbol njihovega upora. Hkrati pa lutka v parku spominja na kip svobode v New Yorku, pojasnjuje Emil Krištof.
“Pri nas lahko izražamo lastno mnenje, se svobodno gibamo, ampak vseeno imamo občutek, da se je treba zavedati, kaj pomeni ta svoboda, ta prostost, da živiš v demokraciji. Rekli smo, da je treba to demokracijo, Boginjo, stalno podpirati. Vsak dan prideš in jo napihneš, zbudiš k življenju, jo spet postaviš pokonci. Ljudje v parku se tega kar lepo držijo. “
Poseben mentalni fitnes omogočajo literarne vaje za pokončno držo Janija Oswalda, postavljene ob 15 kamnitih skulpturah različnih kiparjev, ki so jih začeli postavljati od leta 1950 naprej. Pomembno je tudi, da so dobro vidne table z “vajami” dvojezične, opozarja Emil Krištof.
“Ja, to je, hvala bogu, danes tudi mogoče pri nas v Celovcu, ne da bi se kdo razburjal. Čisto samoumevno je, da so dvojezične, kar nam po dolgih letih drugačnih izkušenj prija, dobro dene.”
Več o projektu, ciklu Proti gibanje in tudi o aktualnem političnem dogajanju v reportaži.
