Komentar Mateja Šurca ob izvolitvi Borisa Johnsona za premiera Združenega kraljestva
Komentar Mateja Šurca ob izvolitvi Borisa Johnsona za premiera Združenega kraljestva
Z izvolitvijo Borisa Johnsona za predsednika britanske Konservativne stranke in s tem tudi za premiera Združenega kraljestva, se za državo začenja novo obdobje polno izzivov, katerega skupni imenovalec pa je negotovost. Johnson namreč ostaja trmasti zagovornik brexit do konca letošnjega oktobra, četudi brez dogovora. Med prvimi sta mu za zmago čestitala ameriški predsednik Trump in iranski zunanji minister Zarif, ki je obenem poudaril, da bo Iran branil svoje teritorialne vode.
Borisa Johnsona je na strankarskih volitvah podprlo dobrih 66 odstotkov članov Konservativne stranke, ki so se udeležili glasovanja. To je le približno 0.3 odstotke britanskega volilnega telesa, torej zanemarljivo malo v primerjavi z orjaškimi nalogami, ki čakajo premiera. A se s temi številkami ne bo nihče več obremenjeval: Britance in ostali svet zdaj bolj skrbi, kakšne posledice bi prinesel morebitni brexit brez dogovora? Bi to začelo lomiti britansko družbo; kako močna klofuta bo za finančne trge in kako tak scenarij utegne spodkopati svetovno gospodarsko rast.
Novi premier Johnson pa je – ne meneč se za kritike, v svojem prvem javnem nastopu po zmagi kar sijal od optimizma. Predstavil je tri prednostne naloge, to so izvesti brexit, poenotiti državo in premagati Jeremyja Corbyna, voditelja opozicijskih laburistov. »In to bomo tudi storili,« je zatrdil Johnson ob bučnem aplavzu članov svoje stranke.
Časa je malo: najprej mora zapolniti vrzeli v vladi iz katere bežijo zmerni ministri. Potem ga čaka neizprosen boj s parlamentom pa z irsko politiko na obeh straneh irskega otoka, ki bo bržkone prva žrtev bližajočega se črnega scenarija odhoda Združenega kraljestva iz Evropske unije.
Odhajajoči Theresa May medtem ostane le še še priklon v Buckinghamski palači in formalno dovoljenje Kraljice, ali sme oditi s premierskega položaja. Dežurni britanski ciniki pa ugotavljajo, da ji je v uteho lahko dejstvo, da je njen naslednik Boris Johnson. Saj se bo najbrž – tako Johnsonovi kritiki – on zapisal v zgodovino kot najslabši predsednik britanske vlade – in ne Mayeva.
