Temeljne človekove pravice in svoboščine, kot so svoboda gibanja in pravica do shoda z namenom izražanja političnih stališč, smo imeli pred pojavom epidemije za samoumevne. Že več mesecev pa ni več tako. Zaradi zajezitve širjenja novega koronavirusa je vlada te pravice močno omejila. Javnost pa je razburil zlasti nedavni odlok vlade, ki dovoljuje zbiranje do 10 ljudi, vendar ne, če protestirajo. Pravna stroka opozarja, da taka prepoved ni skladna z ustavo. Podrobneje Lucija Dimnik Rikić
Pravico do zbiranja z namenom izražanja stališč varuje ustava
Temeljne človekove pravice in svoboščine, kot so svoboda gibanja in pravica do shoda z namenom izražanja političnih stališč, smo imeli pred pojavom epidemije za samoumevne. Že več mesecev pa ni več tako. Zaradi zajezitve širjenja novega koronavirusa je vlada te pravice močno omejila. Javnost pa je razburil zlasti nedavni odlok vlade, ki dovoljuje zbiranje do 10 ljudi, vendar ne, če protestirajo. Taka prepoved ni skladna z ustavo, opozarja predstojnik katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Samo Bardutzky. Pravico do zbiranje z namenom izražanja mnenj namreč v 42-tem členu varuje ustava:
"To se pravi, da to uživa višje varstvo po ustavi. Trenutno pa imamo v državi situacijo, kjer je prav to prepovedano, medtem ko je neko naključno zbiranje za nek neformalni pogovor dovoljeno, čeprav po praksi ustavnega sodišča ne uživa varstva po 42. členu ustave."
Zakaj vlada omejuje ustavno izrecno varovano pravico do protesta, Bardutzky težko ugiba:
"Se pa ustavni pravniki že sprašujemo, ali je ustavno dopusten cilj, ki ga vlada domnevno zasleduje s tem odlokom, sploh še varovanje zdravja, ali se mu je že pridružil tudi drugi cilj. To je preprečevanje oziroma omejevanje neke javne debate ali izražanja političnih stališč."
Da je odlok neustaven, je prepričana tudi Katarina Bervar Sternad iz Pravne mreže za varstvo demokracije. Po njenem gre za očitno namero, da se omejuje kritike oblasti in ukrepov:
"Gre namreč za dve pravici, ki sta posebej varovani, to sta pravica do izražanja mnenja in pravica do javnega zbiranja. Omejitev teh pravic mora biti vedno strokovno utemeljena. In ravno v tem je po našem mnenju največja spornost tega odloka. Namreč, kako je lahko dovoljeno zbiranje do 10 ljudi, ni pa dovoljeno enako zbiranje, zgolj s to razliko, da se ob tem izraža neko javno prepričanje ali stališče."
O odloku, ki prepoveduje proteste, bo kot kaže presojalo ustavno sodišče, saj naj bi bila pobuda že vložena. Če posameznik krši prepoved zbiranja, mu grozi kazen do 400 evrov.
