Iskanje
Duševno zdravje je stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja. Zaradi različnih življenjskih izzivov je ta red pogosto porušen in se znajdemo v stiski, ko je ogroženo tudi naše duševno zdravje, ki neprepoznano in nenagovorjeno lahko vodi v bolezen. Stiske v času koronske epidemije so bile še pogostejše in bolj intenzivne. Raziskava UNICEFa Slovenija je lani pokazala (samooceno svojega duševnega zdravja je podalo 400 otrok in mladih iz vse Slovenije, starih med 10 in 18 let), da vsak peti otrok pri nas svoje duševno zdravje ocenjuje kot slabo, da se 60 % otrok in mladih boji prihodnosti, kar 70 % pa je občutilo bolečino v prsih, motnje spanja, dolgotrajno žalost in obup, svojih stisk pa niso zaupali odraslim in so jih skušali reševati sami. Ker nihče ni vedno samo "v redu" in, ker je duševno zdravje eden od ključnih življenjskih temeljev, smo danes v oddajo na pogovor o tem, kako o njem iskreno spregovoriti in katere so tiste stvari, ki jih starši in odrasli spregledamo in delamo narobe ob sobivanju/soočanju z mladimi in njihovimi stiskami, povabili 15 in 14-letne ambasadorje Unicefa Slovenija - Izabelo, Jakoba, Aido in Ranyo. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Kako iskreno spregovoriti o duševnem zdravju mladih?
Duševno zdravje je stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja. Zaradi različnih življenjskih izzivov je ta red pogosto porušen in se znajdemo v stiski, ko je ogroženo tudi naše duševno zdravje, ki neprepoznano in nenagovorjeno lahko vodi v bolezen. Stiske v času koronske epidemije so bile še pogostejše in bolj intenzivne. Raziskava UNICEFa Slovenija je lani pokazala (samooceno svojega duševnega zdravja je podalo 400 otrok in mladih iz vse Slovenije, starih med 10 in 18 let), da vsak peti otrok pri nas svoje duševno zdravje ocenjuje kot slabo, da se 60 % otrok in mladih boji prihodnosti, kar 70 % pa je občutilo bolečino v prsih, motnje spanja, dolgotrajno žalost in obup, svojih stisk pa niso zaupali odraslim in so jih skušali reševati sami.
Ker nihče ni vedno samo "v redu" smo tokrat v oddajo na pogovor o tem, kako o duševnem zdravju iskreno spregovoriti in katere so tiste stvari, ki jih starši in odrasli spregledamo in delamo narobe ob sobivanju/soočanju z mladimi in njihovimi stiskami, povabili 15 in 14-letne ambasadorje Unicefa Slovenija - Izabelo, Jakoba, Aido in Ranyo.
Duševno zdravje je stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja. Zaradi različnih življenjskih izzivov je ta red pogosto porušen in se znajdemo v stiski, ko je ogroženo tudi naše duševno zdravje, ki neprepoznano in nenagovorjeno lahko vodi v bolezen. Stiske v času koronske epidemije so bile še pogostejše in bolj intenzivne. Raziskava UNICEFa Slovenija je lani pokazala (samooceno svojega duševnega zdravja je podalo 400 otrok in mladih iz vse Slovenije, starih med 10 in 18 let), da vsak peti otrok pri nas svoje duševno zdravje ocenjuje kot slabo, da se 60 % otrok in mladih boji prihodnosti, kar 70 % pa je občutilo bolečino v prsih, motnje spanja, dolgotrajno žalost in obup, svojih stisk pa niso zaupali odraslim in so jih skušali reševati sami. Ker nihče ni vedno samo "v redu" in, ker je duševno zdravje eden od ključnih življenjskih temeljev, smo danes v oddajo na pogovor o tem, kako o njem iskreno spregovoriti in katere so tiste stvari, ki jih starši in odrasli spregledamo in delamo narobe ob sobivanju/soočanju z mladimi in njihovimi stiskami, povabili 15 in 14-letne ambasadorje Unicefa Slovenija - Izabelo, Jakoba, Aido in Ranyo. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Kako iskreno spregovoriti o duševnem zdravju mladih?
Duševno zdravje je stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja. Zaradi različnih življenjskih izzivov je ta red pogosto porušen in se znajdemo v stiski, ko je ogroženo tudi naše duševno zdravje, ki neprepoznano in nenagovorjeno lahko vodi v bolezen. Stiske v času koronske epidemije so bile še pogostejše in bolj intenzivne. Raziskava UNICEFa Slovenija je lani pokazala (samooceno svojega duševnega zdravja je podalo 400 otrok in mladih iz vse Slovenije, starih med 10 in 18 let), da vsak peti otrok pri nas svoje duševno zdravje ocenjuje kot slabo, da se 60 % otrok in mladih boji prihodnosti, kar 70 % pa je občutilo bolečino v prsih, motnje spanja, dolgotrajno žalost in obup, svojih stisk pa niso zaupali odraslim in so jih skušali reševati sami.
Ker nihče ni vedno samo "v redu" smo tokrat v oddajo na pogovor o tem, kako o duševnem zdravju iskreno spregovoriti in katere so tiste stvari, ki jih starši in odrasli spregledamo in delamo narobe ob sobivanju/soočanju z mladimi in njihovimi stiskami, povabili 15 in 14-letne ambasadorje Unicefa Slovenija - Izabelo, Jakoba, Aido in Ranyo.
Kako vemo, kaj je prav in kaj ne, kdaj imamo mirno, kdaj slabo vest, kaj pomeni biti odgovoren? Z učenci novinarji z OŠ Trebnje bomo govorili o vesti in odgovornosti in izvedeli tudi, kaj o tem menijo tisti, ki so jih mladi na radijskih novinarskih delavnicah povabili pred mikrofon. To je bila med drugim tudi pisateljica in učiteljica Nejka Omahen Šikonja.
61 min • 07. 02. 2026
V okviru novinarskih delavnic so bile z nami učenke Osnovne šole Mirana Jarca Ljubljana, ki so si za temo svoje oddaje izbrale uporabo pametnih telefonov. Kateri so pozitivni in negativni vidiki uporabe teh naprav, kako vplivajo na prijateljstva in katere vsebine oziroma vplivneže spremljajo na različnih omrežjih, je le nekaj vprašanj, na katera so odgovorile. Nanje so odgovarjali tudi sogovorniki, ki so jih dekleta povabila pred mikrofon.
63 min • 31. 01. 2026
Tokrat smo se v oddaji Hudo! pogovarjali z mladimi glasbenicami in glasbeniki iz pihalnega orkestra Brkinska godba 2000. Godba vsako pomlad pripravi koncert z znanimi slovenskimi glasbeniki. Oktobra pa so se udeležili tudi mednarodnega festivala godb in mažoretk v Španiji. Kako potekajo vaje, ali je bolj pomembna vztrajnost ali talent in kaj je tisto najtežje pri igranju v orkestru, smo izvedeli v oddaji Hudo!
62 min • 24. 01. 2026
Je slovenščina zahteven jezik ali ne? Kaj o tem mislijo mlajši učenci, kaj njihovi vrstniki, kaj učenci, ki so šele pred nekaj leti prišli v Slovenijo, in kaj učiteljice slovenščine? Izvemo v oddaji HUDO, z nami bodo mladi novinarji z OŠ Litija, kjer smo izpeljali radijske novinarske delavnice.
55 min • 17. 01. 2026
Tokrat gostimo mlade tečajnike gledališke igre v ljubljanskem Pionirskem domu, ki se s pomočjo mentoric urijo v mnogočem, tudi v razvijanju domišljije in ustvarjalnega mišljenja, ure gledaliških iger pa so zanje tudi prostor varnega in spodbudnega okolja, kjer se mladi čutijo sprejete.Mlajše skupine se učijo predvsem skozi pripovedovanje in gradnjo zgodb, ki jih mentorice razvijajo skupaj z otroki. Otroci sami predlagajo ideje, tematike in like, kar jim omogoča večjo vključenost v proces ustvarjanja. Pri tem je ključno orodje gledališka improvizacija, ki spodbuja sprejemanje napak kot naravnega dela učenja. Vsaka skupina pripravi vsaj en nastop na leto – običajno enega ob polletju in drugega ob zaključku šolskega leta, kjer se predstavijo pred starši, sorodniki in prijatelji. S tem programom se otroci ne le zabavajo, temveč tudi gradijo pomembne socialne in osebnostne veščine. V studiu 51 nacionalnega radia so nas obiskali tečajniki gledališke igre pri profesionalni igralki Vesni Anđelković: Mila Gačič, Zarja Pertot Weis, Anastasija Hrydasova, Vid Kuzma, Mila Kuduzović, Jakob Rankel, Naya Škraba in Nika Juvan, mentorica, pedagoginja.
56 min • 10. 01. 2026
