Iskanje
9 min • 09. 02. 2024
9 min • 09. 02. 2024
Človek se z napovedovanjem vremena ukvarja že stoletja. Že leta 340 pred našim štetjem je Aristotel napisal knjigo o vremenskih pojavih in napovedih. A zadnjih nekaj desetletij vreme napovedujejo tudi stroji in računalniki. Kako si s strojnim učenjem in umetno inteligenco danes pomagajo meteorologi, nam je v Jutranji vremenski fronti razložil Uroš Perkan, doktorski študent Fakultete za matematiko in fiziko.
Človek se z napovedovanjem vremena ukvarja že stoletja. Že leta 340 pred našim štetjem je Aristotel napisal knjigo o vremenskih pojavih in napovedih. A zadnjih nekaj desetletij vreme napovedujejo tudi stroji in računalniki. Kako si s strojnim učenjem in umetno inteligenco danes pomagajo meteorologi, nam je v Jutranji vremenski fronti razložil Uroš Perkan, doktorski študent Fakultete za matematiko in fiziko.
Na Antarktiki se je v letošnjem letu odprl arhiv ledu z ogroženih gorskih ledenikov. Strokovnjaki so za lokacijo naravnega arhiva izbrali planoto na nadmorski višini približno 3.500 metrov, kjer se povprečna leta temperatura giblje okoli -50 °C. Tja nas v Jutranji vremenski fronti popelje Gregor Vertačnik z ARSO.
8 min • 08. 02. 2026
V zadnjih letih imamo manj kot polovico ledu v Alpah, kot ga je bilo pred približno dvesto leti. To se najbolj pozna na ledenikih, na ledeniku pod Skuto in Triglavskem ledeniku. Za slednjega je lahko usodno že eno samo nadpovprečno vroče poletje, opozarja Gregor Vertačnik, ki se na Agenciji Republike Slovenije za okolje ukvarja s klimatologijo in podnebnimi projekcijami.
7 min • 30. 01. 2026
Jaka Ortar z Agencije Republike Slovenije za okolje je trikrat občutil, kako je, ko te ujame snežni plaz. V večini takšni situacij osebe ostanejo na vrhu plazu, le v redkih primerih pride do zasutje. Tako je bilo tudi v njegovem primeru. “Na srečo,” pravi. V Jutranji vremenski fronti se še zadnjič podamo na pobeljene strmine.
7 min • 23. 01. 2026
Snežni plazovi se med seboj razlikujejo glede na vrsto snega, način sprožitve in hitrost gibanja. Na nastanek plazov ključno vplivajo vreme, veter, naklon terena in človekova prisotnost, ki je pogosto sprožilni dejavnik - v več kot 90 odstotkih. “Razumevanje teh razlik je temelj za varnejše gibanje v zimskem gorskem svetu” poudari tokratni gost Jutranje vremenske fronte - Jaka Ortar z ARSO.
7 min • 16. 01. 2026
Če nas zajame plaz in se znajdemo znotraj neprebojnega oklepa, nam ostane kisika za približno 15 minut. V Jutranji vremenski fronti se pogovarjamo z Jako Ortarjem z ARSO, ki nam predstavi obvezno gorniško opremo v zimskih razmerah ter izpostavi, da je verjetnost, da nas plaz zasuje, sicer majhna, so pa zato tudi možnosti za preživetje manjše.
7 min • 09. 01. 2026
