Iskanje
8 min • 19. 09. 2019
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
Ko dajo naši možgani pomembne informacije bolj "naglas"
Naši možgani so v vsakem trenutku zaposleni z mnogimi informacijami oziroma dražljaji in imajo to krasno sposobnost, da lahko spremljajo več stvari hkrati ter se pri tem tudi odlično znajdejo. Včasih pa je zelo pomembno, da se osredinimo samo na eno stvar. Pa naj bo to bežanje pred zverjo v pradavnini ali pa reševanje določene naloge in pogovor z eno osebo v množici ljudi. Živčno ojačenje opisuje lastnost možganov, da lahko iz spektra informacij izluščijo tiste, ki so v danem trenutku pomembnejše. O tem v tokratni oddaji z asistentko Nino Purg, mlado raziskovalko na oddelku za psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete.
Živčno ojačenje je pojem, ki opisuje lastnost možganov, da lahko iz spektra informacij, ki jih prejemamo iz okolja, izločimo tiste, ki so v danem trenutku pomembnejše za naše odzive in naše obnašanje.
Vse skupaj je zelo pomembno, da naši možgani naredijo nek “red” z vsemi informacijami.
Recimo, da se sprehajamo po poti skozi mesto in slišimo, vidimo, vonjamo cel kup nekih stvarih. V takem primeru je naše živčno ojačenje nizko, saj v tistem trenutku procesirajo kup različnih stvari naenkrat. V določenih primerih pa se morajo naši možgani osredotočiti na zelo specifične informacije, ko izvajamo neke naloge, neko delo, takrat se živčno ojačenje poviša.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
Ko dajo naši možgani pomembne informacije bolj "naglas"
Naši možgani so v vsakem trenutku zaposleni z mnogimi informacijami oziroma dražljaji in imajo to krasno sposobnost, da lahko spremljajo več stvari hkrati ter se pri tem tudi odlično znajdejo. Včasih pa je zelo pomembno, da se osredinimo samo na eno stvar. Pa naj bo to bežanje pred zverjo v pradavnini ali pa reševanje določene naloge in pogovor z eno osebo v množici ljudi. Živčno ojačenje opisuje lastnost možganov, da lahko iz spektra informacij izluščijo tiste, ki so v danem trenutku pomembnejše. O tem v tokratni oddaji z asistentko Nino Purg, mlado raziskovalko na oddelku za psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete.
Živčno ojačenje je pojem, ki opisuje lastnost možganov, da lahko iz spektra informacij, ki jih prejemamo iz okolja, izločimo tiste, ki so v danem trenutku pomembnejše za naše odzive in naše obnašanje.
Vse skupaj je zelo pomembno, da naši možgani naredijo nek “red” z vsemi informacijami.
Recimo, da se sprehajamo po poti skozi mesto in slišimo, vidimo, vonjamo cel kup nekih stvarih. V takem primeru je naše živčno ojačenje nizko, saj v tistem trenutku procesirajo kup različnih stvari naenkrat. V določenih primerih pa se morajo naši možgani osredotočiti na zelo specifične informacije, ko izvajamo neke naloge, neko delo, takrat se živčno ojačenje poviša.
Tokratno možgansko druženje je spodbudilo dejstvo, da je 16. april mednarodni dan glasu. Ampak… mi se ne bomo osredotočili na glasilke, temveč na glas v naši glavi. Zato smo v možgansko družbo povabili profesorja, ki je velik del svojih raziskav posvetil prav tej temi in je tudi napisal knjigo The Voices Within: The History and Science of How We Talk to Ourselves. – Notranji glasovi- Zgodovina in znanost tega, kako govorimo s seboj. Mojca Delač se je pogovarjala s prof. dr. Charlesom Fernyhoughjem. Vabljeni k poslušanju!
21 min • 16. 04. 2026
Tudi če še niste obiskali Firenc, ste o njih zagotovo že kaj slišali. V italijanski prestolnici renesanse v Toskani, ob reki Arno, vsak kamen nosi zgodovino in vsak kotiček – umetnost. Tam so pustili svoj odtis Michelangelo, da Vinci, Carravagio in Botticelli, tam kraljuje veličastna kupola Brunelleschija, tam Galeria Uffizzi hrani nekatera najimenitnejša dela zgodovine umetnosti … tam ti od lepega res lahko zastane dih. Kaj pa, če te ta umetnost tako prevzame, da spodbudi močan fiziološki in čustven odziv? O Stendhalovem sindromu s prof. dr. Borutom Škodlarjem, psihiatrom in psihoterapevtom. Pripravlja: Mojca Delač.
15 min • 02. 04. 2026
“Preženi strah, postani svoj. V iskanju in stremljenju, in tvoj obraz bo tvoj izraz, porazom in trpljenju.” Tako je o strahu pisal Srečko Kosovel. 100 let po pesnikovi smrti še vedno živimo strašni novi čas. Naši možgani so izpostavljeni raznolikim in mnogim novim strahovom. Včasih niti ne potrebujemo več znanega razloga, pa nas je že strah. Strašijo nas vprašanja osebne in širše družbene varnosti, naše strahove ojačuje politika, krepijo jih algoritmi. Zakaj je strah politično učinkovitejši kot upanje? Komu je družbeni strah v interesu – in kako se z njim sploh lahko konstruktivno soočimo? V Tednu možganov raziskujemo v skupni epizodi podkasta oddaj Možgani na dlani na Prvem in Frekvenca X na Valu 202.
43 min • 18. 03. 2026
Tokratno epizodo namenjamo enemu najbolj znanih sodobnih primerov v nevrološkem razumevanju in nevroznanstvenem raziskovanju strahu. Skozenj nas bo odpeljal prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Njenega pravega imena ne poznamo. Vemo pa, da je bila rojena leta 1965 in da prihaja iz San Diega v Združenih državah Amerike. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je ekipa raziskovalcev na Univerzi Iowa začela preučevati bolnico S. M. Tudi letos, že 11. leto zapored pridružujejo temi Tedna možganov. Ta poteka tretji teden v marcu in prinaša tudi slovenski dan možganov, letos pa so se organizatorji odločili, da bo glavni – strah. O strahu se bomo pogovarjali tudi v obeh marčevskih epizodah Možganov na dlani.
15 min • 05. 03. 2026
Solze sreča, solze razočaranja, solze žalosti. Veliko smo jih lahko v dveh februarskih tednih spremljali tudi med prenosi zimskih olimpijskih iger. Kaj pa vi? Kdaj ste se nazadnje zjokali? Sami? Na rami? Jok nas pospremi na svet in z nami ostane do konca. Tokrat pod drobnogled jemljemo solze v športu in jih skušamo razumeti tudi v širšem družbenem kontekstu. Gosta: športna psihologinja prof. dr. Tanja Kajtna in socialni psiholog doc. dr. Žan Lep. Pripravlja: Mojca Delač. POVEZAVA DO ZNANSTVENEGA ČLANKA O SPREMINJANJU NORM DO RAZLIČNIH VEDENJ, TUDI JOKA: https://www.nature.com/articles/s44271-025-00324-4
16 min • 19. 02. 2026
