Iskanje
V marčevskih epizodah plujemo Na valovih odnosov, ki jim bomo tokrat privoščili odmerek kemije. Oksitocin je veliko več kot »le« molekule, nekateri mu pravijo tudi »hormonsko lepilo družbe«. Prof. dr. Mojca Kržan nam je med drugim v rednih tedenskih jutranjih minutah za nevroznanost pojasnila tudi, zakaj gremo včasih v trgovino samo po poper, vrnemo pa se s polno vrečko stvari. In seveda, kaj ima s tem oksitocin. Se slišimo v četrtek ob 7.25 na Prvem.
O molekuli, ki povezuje, hkrati pa se zaradi nje včasih iz trgovine vrnemo s polno vrečko, čeprav smo šli le po eno stvar
Možgani na dlani se v mesecu marcu posvečajo odnosom. Geslo letošnjega tedna možganov »Človek ni otok« nas spomni na to, da smo ljudje socialna bitja in da nas je to skozi zgodovino zaznamovalo in oblikovalo. Teden možganov prihodnji teden zaradi zdravstvenih tveganj povezanih z novim koronavirusom ne bo potekal, organizatorji se bodo potrudili, da ga bodo organizirali pozneje v letošnjem letu.
Mi pa bomo seveda, kot obljubljeno v štirih epizodah odnosom namenili pozornost. Tokrat – ker je praznik zaljubljencev, ko se ptički ženijo – hormonu ljubezni.
Pred mikrofon smo povabili prof. dr. Mojco Kržan, predstojnico Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo.
“Oksitocin nam omogoča, da nam, ko srečamo »dušo dvojčico«, postane všeč, s tem ko se zbližamo, jo gledamo, poslušamo, s čisto drugačnimi očmi in ušesi, jo drugače doživljamo, želimo si bližine, dotikov. Dotik tiste osebe nam je na primer veliko bolj prijeten kot od osebe, ki nam ni tako zelo simpatična”
Več in podrobneje pa med podcasti -> Frekvenca X in Možgani na dlani. Serijo pripravljata Mojca Delač in Luka Hvalc.
“Človek ni otok” je geslo letošnjega tedna možganov, ki pa je zaradi koronavirusa žal prestavljen. S seboj, s teboj, s svetom vstopamo v različne odnose. Kaj pa se pri tem dogaja v naših možganih? V skupni tridelni seriji oddaj Frekvenca X in Možgani na dlani na Radiu Slovenija raziskujemo pomembnost odnosov za psihofizično zdravje, odnose v virtualnem svetu in vpliv hormona oksitocina na socialne možgane.
V marčevskih epizodah plujemo Na valovih odnosov, ki jim bomo tokrat privoščili odmerek kemije. Oksitocin je veliko več kot »le« molekule, nekateri mu pravijo tudi »hormonsko lepilo družbe«. Prof. dr. Mojca Kržan nam je med drugim v rednih tedenskih jutranjih minutah za nevroznanost pojasnila tudi, zakaj gremo včasih v trgovino samo po poper, vrnemo pa se s polno vrečko stvari. In seveda, kaj ima s tem oksitocin. Se slišimo v četrtek ob 7.25 na Prvem.
O molekuli, ki povezuje, hkrati pa se zaradi nje včasih iz trgovine vrnemo s polno vrečko, čeprav smo šli le po eno stvar
Možgani na dlani se v mesecu marcu posvečajo odnosom. Geslo letošnjega tedna možganov »Človek ni otok« nas spomni na to, da smo ljudje socialna bitja in da nas je to skozi zgodovino zaznamovalo in oblikovalo. Teden možganov prihodnji teden zaradi zdravstvenih tveganj povezanih z novim koronavirusom ne bo potekal, organizatorji se bodo potrudili, da ga bodo organizirali pozneje v letošnjem letu.
Mi pa bomo seveda, kot obljubljeno v štirih epizodah odnosom namenili pozornost. Tokrat – ker je praznik zaljubljencev, ko se ptički ženijo – hormonu ljubezni.
Pred mikrofon smo povabili prof. dr. Mojco Kržan, predstojnico Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo.
“Oksitocin nam omogoča, da nam, ko srečamo »dušo dvojčico«, postane všeč, s tem ko se zbližamo, jo gledamo, poslušamo, s čisto drugačnimi očmi in ušesi, jo drugače doživljamo, želimo si bližine, dotikov. Dotik tiste osebe nam je na primer veliko bolj prijeten kot od osebe, ki nam ni tako zelo simpatična”
Več in podrobneje pa med podcasti -> Frekvenca X in Možgani na dlani. Serijo pripravljata Mojca Delač in Luka Hvalc.
“Človek ni otok” je geslo letošnjega tedna možganov, ki pa je zaradi koronavirusa žal prestavljen. S seboj, s teboj, s svetom vstopamo v različne odnose. Kaj pa se pri tem dogaja v naših možganih? V skupni tridelni seriji oddaj Frekvenca X in Možgani na dlani na Radiu Slovenija raziskujemo pomembnost odnosov za psihofizično zdravje, odnose v virtualnem svetu in vpliv hormona oksitocina na socialne možgane.
Doc. dr. Nina Vaupotič je psihologinja. Po študiju v Ljubljani jo je pot odpeljala na Univerzo v Muenstru v Nemčiji, kjer je doktorirala, raziskovala pa je zaupanje v znanost. Več o tem je povedala v pogovoru za našo oddajo. Mojca Delač jo je poklicala na Dunaj, kjer dr. Vaupotič živi zadnja tri leta in poleg zaupanja v znanost raziskuje na področju okoljske psihologije.
14 min • 11. 12. 2025
Začenjamo decembrsko serijo, v kateri spoznavamo možgane, ki so jih po svetu odpeljali – možgani! V prvi epizodi se nam je pridružil dr. Žan Mlakar, socialni in okoljski psiholog iz Groningena na Nizozemskem.
12 min • 04. 12. 2025
Pripotovali smo do zadnje, četrte epizode v naši mini Novembrski seriji, ki govori o staranju in dolgoživosti. Kot smo se naučili, je bistveno tudi vprašanje – zdravoživosti. Pravzaprav bi to moral biti kar cilj – da živimo čim dlje, čim bolj zdravo. Doslej smo že slišali svetovno priznane strokovnjake na področju staranja: zaslužnega profesorja Claudia Franceschija iz Bologne, prod. Dr. Vero Gorbunovo iz Rochestra ZDA, prof. dr. Bjoerna Schumacherja iz Koelna iz Nemčije, v pretekli epizodi sta nastopila prof. dr. Elsa Logarinho in prof. dr. João Pedro de Magalhães. Prva deluje v Portu, drugi v Birminghamu. Da pa slednje ne bo samo plovba v neznano, danes gostimo še nevroznanstvenico, prof. dr. Luizo Lopes, ki na Gulbenkianovem inštitutu za molekularno biologijo vodi nevroznanstveni laboratorij, zlasti pa jo zanima nevrofiziologija staranja, kognicija in spomin. Za piko na i torej tokrat v ospredju – eni in edini možgani.
22 min • 27. 11. 2025
V novembrski seriji raziskujemo, kaj se dogaja med gubami, ko se nam začnejo risati na obrazu. V tokratni epizodi gostujeta prof. dr. Elsa Logarinho in prof. dr. João Pedro de Magalhães. Pripravlja Mojca Delač.
10 min • 20. 11. 2025
Zaslužni profesor Claudio Franceschi bo prihodnje leto dopolnil 80 let, pa je še vedno izjemno dejaven. Imunolog in gerontolog, zaslužni profesor imunologije na Univerzi v Bologni je bil med letoma 1996 in 2005 znanstveni direktor italijanskega nacionalnega raziskovalnega centa za staranje v Anconi. Svetovno znan je na področju biologije staranja, še posebno imunskega sistema. Je tudi oče izraza inflammaging – ki govori o kroničnih, nizkointenzivnih vnetnih procesih, ki v telesu potekajo med staranjem. Pripravlja: Mojca Delač.
11 min • 13. 11. 2025
