»Zlomljeno sidro« kapitana bojne ladje
Soustvarjalec slovenskega glasbenega ekspresionizma
Več kot tri desetletja dirigent Big Banda RTV Slovenija


*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Leta 1896 se je v Ljubljani rodil poznejši kapitan bojne ladje vojne mornarice Kraljevine Jugoslavije Mirko Pleiweis. Leta 1915 je končal pomorsko vojaško akademijo v Pulju in tri leta pozneje vstopil v jugoslovansko vojno mornarico. Aprila leta 1941 je kot poveljnik severnega območja pomorske obrambe v Selcah preprečil poskus ustašev, da bi v Crikvenici prevzeli oblast. Po njegovem ukazu so v naslednjih dneh uničili vojaške objekte in zveze ter potopili ladje v pristanišču Klimno. Med drugo svetovno vojno je živel v Ljubljani, vmes pa je bil interniran v Gonarsu. Po vojni se je preselil v Maribor, kjer je napisal svoje spomine. Knjiga z naslovom »Zlomljeno sidro«je izšla pri Založbi Obzorja.

 

Skladatelj Jožko Jakončič je bil ob Mariju Kogoju eden zgodnjih soustvarjalcev slovenskega glasbenega ekspresionizma. Izšel je iz pozne romantike in ekspresionistična načela evropskih klasikov prežel s samosvojo liričnostjo. Skladati je začel zgodaj, najstarejši datum nosi Preghiera za godala in orgle, ko mu je bilo 18 let. Ob požigu Trgovskega doma v Gorici novembra 1926 so zgorele tudi številne njegove skladbe. Glasbo je opustil in se posvetil poklicu pravnika. Njegova komorna in orkestralna dela, predvsem pa  mogočna “Maša za zbor, orgle in orkester”, govorijo o močni skladateljski osebnosti. Skladatelj Jožko Jakončič se je rodil pred 120 leti (1903) v Gorici.

 

19. marca 1921 so italijanski fašisti pri Strunjanu z vlaka nekdanje ozkotirne železnice streljali na otroke med igro v pesku nedaleč od železniške proge. Zadeli so sedem otrok; dva, Renato Brajko in Domenico Bartole, sta umrla takoj, dva, Anton Horvatič in Mario Brajko, pa sta zaradi posledic strelnih ran vse življenje ostala invalida. Storilci za svoj okrutni zločin niso nikoli odgovarjali. Tovrstna izživljanja so bila v tistem času pogosta in streljanje z vlaka ni bilo nič posebnega, najpogosteje so ciljali okna bližnjih hiš, pogosti pa so bili tudi brutalni pretepi domačinov. Pred spomenikom otrokom, ki veljajo za prve žrtve fašizma v času, ko je ta pred dobrim stoletjem šele prihajal do vzvodov oblasti, vsako leto poteka spominska slovesnost.

 

Skladatelj, dirigent in džezovski pianist Jože Privšek je po srednji glasbeni šoli v Ljubljani zasebno študiral kompozicijo pri Lucijanu Mariji Škerjancu in se izpopolnjeval v džezu na glasbenem kolidžu v Bostonu. *Posnetek Od leta 1954 naprej je igral v Plesnem orkestru Radia Ljubljana. Leta 1961 je za Bojanom Adamičem prevzel dirigentsko mesto in vodil orkester dobra tri desetletja. Kot izjemen glasbenik se je odlikoval na vseh področjih svojega delovanja: sprva kot pianist, potem pa kot prepričljiv dirigent ter avtor in aranžer številnih džezovskih skladb ter skladb zabavne in filmske glasbe. Več plošč plesne in zabavne glasbe je posnel tudi pri tujih gramofonskih založbah. Jože Privšek se je rodil leta 1937 v Ljubljani.

Stane Kocutar