Kadar govorimo o mladih umetnikih, je pridevnik konvencionalen skoraj nujen. A ko ga uporabljamo ob umetnici, ki se je nedavno upokojila, je to dosežek, potrdilo neobičajne, samosvoje, prepričane umetniške poti. Polona Vetrih jo gotovo ima: bila je med prvimi povojnimi umetniki z izkušnjo šolanja v tujini, vedno se je zavedala svojih kvalitet in ni se bala konfliktov, kadar je trčila ob nerazumevanje. Čeprav je po navadi blagohotno zavijala "v kraj" in se raje kot cufanju za institucionalni prestiž posvečala samostojnim odrskim projektom, s katerimi je neprestano osvajala publiko, še danes koraka s časom: v svoji najnovejši monokomediji, denimo, tudi rapa. Nedavno upokojena igralka je aktivna kot vedno: tudi po zaslugi vsakodnevne joge, pravi.
Iskanje
