Iskanje
Ljudje doživljamo svoj spol na različne načine, nekateri se identificiramo s spolom, ki nam je pripisan ob rojstvu, drugi se ne. Lahko nam tudi ni blizu binarnost spola, ki je zelo prisotna v naši družbi, torej da se delimo le na moške in ženske. S spolom je povezanih veliko stereotipov. Mladi so zavrteli flašo resnice in odgovorili na vprašanje, kako doživljajo spol, kaj jim je pri tem pomembno, prav tako so opozorili na stereotipe. Pogovarjali so se spoštljivo, iskreno in brez dlake na jeziku.
Obstajata torej dva spola – biološki in družbeni spol. V angleščini recimo imajo za to celo dve različni besedi – sex in gender.
Spol pri človeku se običajno določi na podlagi bioloških značilnosti, genetskega spola in spolnih značilnosti. Biološki spol se določi na podlagi kromosomov, spolnih organov in hormonov. Večina ljudi ima dva spolna kromosoma, XX pri ženskah in XY pri moških. Vendar pa obstajajo tudi drugi spolni kromosomi, kot so X0, XXY, XXX, XYY itd., ki lahko vodijo do različnih spolnih značilnosti.
Večini ljudi spol določijo ob rojstvu, ko zdravnik pogleda genitalije novorojenčka – rečemo, da spol določi na podlagi zunanje spolne morfologije. Če so zunanji spolni organi jasno moški ali ženski, torej vidimo penis in testise ali pa vulvo, se posameznika običajno označi z moškim ali ženskim spolom. Vendar pa obstajajo tudi primeri, ko so spolni organi nejasni ali neusklajeni s kromosomi, kar lahko privede do interseksualnosti, takrat ni jasno, za kateri spol gre.
Poleg biološkega spola pa obstaja tudi družbeni spol, v binarnem sistemu, to pomeni, da imamo različna pričakovanja od moških in od žensk. To je recimo, da se od deklic pričakuje, da bodo kuhale, od fantov pa, da jih zanimajo avtomobili. Prav tako poznamo spolno identiteto, ki se nanaša na notranje občutenje osebe glede na lasten spol. Spolna identiteta se lahko ujema ali neujema z biološkim spolom. Ko se ujema, rečemo, da gre za cissplno osebo, kadar pa se ne ujema, pa rečemo, da je ta oseba trans.
Pogovore mladih, ki so se odzvali na povabilo k sodelovanju pri projektu Prvič, smo posneli v Centru mladih v Kopru in Dijaškem domu Poljane v Ljubljani. V oddaji oziroma podkastu Prvič boste slišali, kaj so povedali o tem, kdo jih privlači. Bili so odkriti in brez dlake na jeziku, zato so oddaje primerne za starejše od 12 let.
Pri snemanju so sodelovali Mia Koritnik, Lina Šoper Rijavec, Lavra Malavašič, Jana Petelin Zadnik, Tilen Lajevec, Alexander Stanič, Marko Ponjavič, Ana Vida Resnik, Lučka Novak, Timotej Klinec, Leonardo, Martin Kodarin, Taja Golob, Eva Ipavec. Več o njih na tej povezavi.
Ljudje doživljamo svoj spol na različne načine, nekateri se identificiramo s spolom, ki nam je pripisan ob rojstvu, drugi se ne. Lahko nam tudi ni blizu binarnost spola, ki je zelo prisotna v naši družbi, torej da se delimo le na moške in ženske. S spolom je povezanih veliko stereotipov. Mladi so zavrteli flašo resnice in odgovorili na vprašanje, kako doživljajo spol, kaj jim je pri tem pomembno, prav tako so opozorili na stereotipe. Pogovarjali so se spoštljivo, iskreno in brez dlake na jeziku.
Obstajata torej dva spola – biološki in družbeni spol. V angleščini recimo imajo za to celo dve različni besedi – sex in gender.
Spol pri človeku se običajno določi na podlagi bioloških značilnosti, genetskega spola in spolnih značilnosti. Biološki spol se določi na podlagi kromosomov, spolnih organov in hormonov. Večina ljudi ima dva spolna kromosoma, XX pri ženskah in XY pri moških. Vendar pa obstajajo tudi drugi spolni kromosomi, kot so X0, XXY, XXX, XYY itd., ki lahko vodijo do različnih spolnih značilnosti.
Večini ljudi spol določijo ob rojstvu, ko zdravnik pogleda genitalije novorojenčka – rečemo, da spol določi na podlagi zunanje spolne morfologije. Če so zunanji spolni organi jasno moški ali ženski, torej vidimo penis in testise ali pa vulvo, se posameznika običajno označi z moškim ali ženskim spolom. Vendar pa obstajajo tudi primeri, ko so spolni organi nejasni ali neusklajeni s kromosomi, kar lahko privede do interseksualnosti, takrat ni jasno, za kateri spol gre.
Poleg biološkega spola pa obstaja tudi družbeni spol, v binarnem sistemu, to pomeni, da imamo različna pričakovanja od moških in od žensk. To je recimo, da se od deklic pričakuje, da bodo kuhale, od fantov pa, da jih zanimajo avtomobili. Prav tako poznamo spolno identiteto, ki se nanaša na notranje občutenje osebe glede na lasten spol. Spolna identiteta se lahko ujema ali neujema z biološkim spolom. Ko se ujema, rečemo, da gre za cissplno osebo, kadar pa se ne ujema, pa rečemo, da je ta oseba trans.
Pogovore mladih, ki so se odzvali na povabilo k sodelovanju pri projektu Prvič, smo posneli v Centru mladih v Kopru in Dijaškem domu Poljane v Ljubljani. V oddaji oziroma podkastu Prvič boste slišali, kaj so povedali o tem, kdo jih privlači. Bili so odkriti in brez dlake na jeziku, zato so oddaje primerne za starejše od 12 let.
Pri snemanju so sodelovali Mia Koritnik, Lina Šoper Rijavec, Lavra Malavašič, Jana Petelin Zadnik, Tilen Lajevec, Alexander Stanič, Marko Ponjavič, Ana Vida Resnik, Lučka Novak, Timotej Klinec, Leonardo, Martin Kodarin, Taja Golob, Eva Ipavec. Več o njih na tej povezavi.
Kaj se zgodi, ko se prijateljstvo konča? Zakaj se konča? In kako se potem začne novo? Prvič prijateljstvo in konec smo posneli v Centru mladih Koper, svoje izkušnje so delili tudi Lara Baruca, Mišel Ristov – Amo Socialec, Tina Vrbnjak in Jure Henigman, priredbo skladbe Prvič so pripravili Liquid Gasoline. V sproščenem vzdušju so se v CMK-ju pogovarjali v slengu in v narečjih, pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman.
57 min • 17. 12. 2025
Kaj v prijateljstvu pomeni bližina? Tako fizična kot čustvena? In kakšna je v digitalnem okolju? O tem so se na dogodku Prvič prijateljstvo pogovarjali v Mladinskem dnevnem centru Kamra v Radovljici, kjer je v četrtek, 4. decembra tam potekal deveti dogodek, ki jih na Prvem programu Radia Slovenija to jesen organiziramo z mladinskimi centri po Sloveniji. Svoje izkušnje sta delila tudi Manca Trampuš in Nik Škrlec, priredbo skladbe Prvič so pripravili Full House. V sproščenem vzdušju so se v Kamri pogovarjali v narečjih in slengu, pogovor sta vodili Urška Henigman in Neža Prah Seničar.
58 min • 10. 12. 2025
Kakšna prijateljstva so med štirimi stenami razredov osnovnih šol in kako se razlikujejo od tistih v srednji? Kaj pa na izletu, koloniji ali izmenjavi? Med kakšne stene zapirajo algoritmi na družbenih medijih in zakaj ni ok, če je prijatelj klepetalni robot, ki ga poganja umetna inteligenca? Prvič prijateljstvo in stene smo posneli v Mladinskem centru Dravinjske doline, svoje izkušnje sta delila tudi Katarina Samobor in Rok Gumzej, priredbo skladbe Prvič so pripravili Babooni. Pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman. Uporaba nikotinskih izdelkov v mladostništvu povečuje tveganje za razvoj močne zasvojenosti in škodljivo vpliva na razvoj možganov, ki so pri mladih v intenzivni fazi razvoja. Prodaja tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov osebam, mlajšim od 18 let, je prepovedana.
58 min • 03. 12. 2025
Ali prijatelji in prijateljice lahko poslušajo drugačno glasbo, se drugače oblačijo, hodijo na druge zabave, prihajajo iz druge države, so druge vere, kulture? Ali kulturne razlike zbližujejo ali razdružujejo? Kako pa je s prijateljstvi, če gre za mlado osebo, ki uporablja voziček ali pa ima avtizem? O tem sta se Urška Henigman in Neža Prah Seničar z mladimi pogovarjali na dogodku Prijateljstvo in drugi v Mladinskem kulturnem klubu eMCe plac v Velenju, priredbo skladbe Prvič je pripravila skupina Nimfort, svoje izkušnje v prijateljskih odnosih sta delila tudi igralka in radijska voditeljica Vesna Ponorac in igralec Matej Puc.
50 min • 26. 11. 2025
Kdaj so sorojenci lahko najboljši prijatelji in najboljše prijateljice? So to lahko tudi starši? Kakšno vlogo ima danes sploh še vrstniška skupina? O prijateljstvu in družini smo se pogovarjali v Centru za mladinsko kulturo Kočevje, svoje izkušnje sta delili tudi igralka Manca Dorrer in učiteljica biologije Zorka Potisk, priredbo skladbe Prvič je pripravil band VooDoo. Pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman.
57 min • 19. 11. 2025
