Spodbuda za pisanje je bogato ljudsko izročilo
Roman Treven se je rodil v Ljubljani. Živi v Hotedršici v občini Logatec. Po izobrazbi je diplomirani inženir gozdarstva in obnovljivih virov. Zaposlen je v Zaposlitvenem centru Zarja 2, kjer je vodja in organizator dela za invalidne ljudi. Je aktivni član v Kulturno turističnem društvu Hotedršica, kjer je trenutno predstavnik za kulturo. Je sovodja otroške in odrasle dramske skupine v KTD Hotedršica. Je pisec dramskih besedil, zbiralec ljudskega izročila v okolici Hotedršice in pisec otroških zgodbic oz. pravljic, ki temeljijo na slovenskem ljudskem izročilu. V letu 2021 je prejel februarsko priznanje za izredne kulturne dosežke v občini Logatec. Leta 2020 je bila izdana njegova prva slikanica z naslovom Barbara, kje si?, ki je bila prevedena tudi v latvijski jezik. V letu 2021 pa je v Avstriji izšla v slovenščini in nemščini, njegova tretja slikanica Lihardina gostija za pobalina. Roman Treven je gost v oddaji Razkošje v glavi.
Slikanice
Vezan na izročilo
Roman Treven po izobrazbi ni etnolog, jezikoslovec ali zgodovinar, pa vendar ga navdušuje prav nesnovna dediščina. Že od rane mladosti je rad poslušal stare pripovedi, ki so mu jih pripovedovali stari in prastari starši. Tako ga ljudsko izročilo že vseskozi spremlja in navdušuje.
Aktiven
Roman Treven je aktiven v domačem kraju.
Igra in režija
Roman Treven nima nekih dodatnih hobijev, saj mu to, kar počne na kulturnem področju, prinaša veliko zadovoljstva.
Pisanje in zbiranje izročila
Poleg mitoloških likov, kot so ajdovske deklice, škratje, vile, rezijanske dolgočese, in izmišljenih likov, kot so Dobrač in Budigoji, lahko v njegovih pravljicah opazimo tudi svetniške like iz ljudskih legend.
Roman Treven je takole končal pravljico Linhardina gostija za pobalina:
"Kneginja Linharda je bila ponosna na Petra in Lupo. Povabila ju je k mizi in jima ponudila slastne medenjake. »Stokrat hvala,« sta se zahvalila Peter in Lupa. Linharda je pogledala goste in jih vprašala: »Bi morda še kod medenjake?« Gostje so dvignili roke in od navdušenja vriskali. Linharda, Peter in Lupa so se spogledali, se navihano nasmehnili ter začeli metati medenjake med goste. Ti so jih spretno ujeli in na tla ni padla niti drobtinica. Od takrat v Linhardini deželi lenčki-škrati, varno spijo v Dobračevi torbi. No, seveda se sem ter tja kateri zbudi. Morda spleza za vrat meni ali pa celo tebi! A tudi če se to zgodi, se spomniva čarobnih besed Dobrača: Oprosti, prosim, in hvala. Te besede imajo čudežno moč in še dandanes slabo v dobro obračajo.« Konec navedka.
