Iskanje
Kaj kaže raziskava o družbenih in kulturnih kontekstih ter sodobnih izzivih mladih v zamejstvu? Kaj napoveduje Štefan Merkač, kandidat Zelenih na koroških deželnih volitvah? Zakaj je pomembna jusarska zemlja? Kaj prinaša projekt Mura Raba Tour?
Kakšen je položaj mladih v slovenskem zamejstvu, kako razmišljajo, kakšne so njihove vrednote? Odgovore ponuja monografija z naslovom “Splošni položaju mladih v slovenskem zamejstvu”, nastala v okviru širše raziskave o družbenih in kulturnih kontekstih ter sodobnih izzivih mladih v slovenskem zamejstvu.
Mladi so v starajoči se populaciji manjšina. Tako lahko govorimo tudi o manjšini v manjšini, je na predstavitvi prve od štirih monografij dejala urednica doktorica Vera Kržišnik Bukić in ob tem opozorila na različne razmere, tako da ne morejo govoriti o enotnem zamejstvu, temveč o več zamejstvih. Razmere so v marsičem podobne v Italiji in Avstriji ter na drugi strani na Madžarskem in Hrvaškem.
Raziskava je med drugim pokazala, da je mladim ( od 15 do 29 let) večjezičnost pomembnejša kot narodna pripadnost in razvoj slovenske skupnosti. Toda, ob tem so možne različne interpretacije, opozarja raziskovalec iz Slovenskega znanstvenega inštituta (SZI) v Celovcu Milan Obid.
Poleg pragmatičnega odločanja mladih se vprašanje narodne identitete vse bolj povezuje s skrajnim desnim populističnim govorom, je prepričan Obid, ki ob tem opozarja tudi na velik pomen socialne kontinuitete, za vprašanje prednikov in naslednikov:
“Enostavno ni res, da se mladi učijo slovensko in se trudijo za slovenščino, imajo namen svoje otroke naučiti slovensko samo zaradi pragmatičnih razlogov.”
Doktorica Maja Mezgec iz Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta (SLORI), ki je prav tako sodeloval v raziskavi, meni, da je večjezičnost med mladimi danes pač popularna. Ob tem pa opozarja na problem večjezičnosti prostora, ki je na Tržaškem ni zaznati. Slovenščina je omejena na določena območja.
“Če se sprehodite po Trstu, boste le redko videli napis, ki ni v italijanskem ali angleškem jeziku. Slovenščino bolj poredko srečamo.”
In kaj je pokazala raziskava med mladimi v hrvaškem delu zamejstva? Doktorica Barbara Riman, vodja enote INV-ja na Reki, med drugim opozarja na vse večjo težavo.
“Število rojakov in govorcev slovenščine nenehno upada”.
Zato tudi vzorec raziskave ni ravno reprezentativen.
Tako kot v drugih državah je tudi na Hrvaškem višja izobrazbena raven v primerjavi z ostalim prebivalstvom. Hierarhija vrednot je podobna, kot jo imajo vrstniki na Hrvaškem, ločijo pa se po manjši religioznosti in levo usmerjenih političnih stališčih. Več o raziskavi, v kateri so sodelovali Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, SLORI iz Trsta ter SZI in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Mesec dni pred volitvami v koroški deželni zbor gostimo kandidata Zelenih Štefana Merkača. Njegovo ime je na listi na četrtem mestu, saj tako določajo pravila oziroma statut stranke, pojasnjuje. Kljub temu pa verjame v uspeh, ne sicer tako velik kot na prejšnjih volitvah pred petimi leti.
“Prepričan sem, da bomo ostali v deželnem zboru. je pa seveda vprašanje, ali bomo povabljeni v koalicijo. Nova ustava omogoča, da smo tudi s štirimi mandati povabljeni k sodelovanju in če bo temu tako, bi lahko bil tudi v deželnem zboru.”
Po več kot desetletnem trudu so slovenske agrarne skupnosti na Tržaškem dosegle pomembno zmago. Italijanski parlament je z zakonom zaščitil skupno vaško lastnino oziroma jusarsko zemljo, zelo pomembno za rojake v Furlaniji Julijski krajini. Tudi o tem lahko več slišite v tokratni oddaji. Predstavljamo pa še Mura Raba Tour, čezmejni projekt, ki naj bi približal Porabje in spodbudil njegov razvoj. Kaj vse načrtujejo v okviru nekaj manj kot 800.000 evrov vrednega turističnega in kulturnega projekta pojasnjuje Simon Balažic, direktor TV As iz Murske Sobote.
Kaj kaže raziskava o družbenih in kulturnih kontekstih ter sodobnih izzivih mladih v zamejstvu? Kaj napoveduje Štefan Merkač, kandidat Zelenih na koroških deželnih volitvah? Zakaj je pomembna jusarska zemlja? Kaj prinaša projekt Mura Raba Tour?
Kakšen je položaj mladih v slovenskem zamejstvu, kako razmišljajo, kakšne so njihove vrednote? Odgovore ponuja monografija z naslovom “Splošni položaju mladih v slovenskem zamejstvu”, nastala v okviru širše raziskave o družbenih in kulturnih kontekstih ter sodobnih izzivih mladih v slovenskem zamejstvu.
Mladi so v starajoči se populaciji manjšina. Tako lahko govorimo tudi o manjšini v manjšini, je na predstavitvi prve od štirih monografij dejala urednica doktorica Vera Kržišnik Bukić in ob tem opozorila na različne razmere, tako da ne morejo govoriti o enotnem zamejstvu, temveč o več zamejstvih. Razmere so v marsičem podobne v Italiji in Avstriji ter na drugi strani na Madžarskem in Hrvaškem.
Raziskava je med drugim pokazala, da je mladim ( od 15 do 29 let) večjezičnost pomembnejša kot narodna pripadnost in razvoj slovenske skupnosti. Toda, ob tem so možne različne interpretacije, opozarja raziskovalec iz Slovenskega znanstvenega inštituta (SZI) v Celovcu Milan Obid.
Poleg pragmatičnega odločanja mladih se vprašanje narodne identitete vse bolj povezuje s skrajnim desnim populističnim govorom, je prepričan Obid, ki ob tem opozarja tudi na velik pomen socialne kontinuitete, za vprašanje prednikov in naslednikov:
“Enostavno ni res, da se mladi učijo slovensko in se trudijo za slovenščino, imajo namen svoje otroke naučiti slovensko samo zaradi pragmatičnih razlogov.”
Doktorica Maja Mezgec iz Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta (SLORI), ki je prav tako sodeloval v raziskavi, meni, da je večjezičnost med mladimi danes pač popularna. Ob tem pa opozarja na problem večjezičnosti prostora, ki je na Tržaškem ni zaznati. Slovenščina je omejena na določena območja.
“Če se sprehodite po Trstu, boste le redko videli napis, ki ni v italijanskem ali angleškem jeziku. Slovenščino bolj poredko srečamo.”
In kaj je pokazala raziskava med mladimi v hrvaškem delu zamejstva? Doktorica Barbara Riman, vodja enote INV-ja na Reki, med drugim opozarja na vse večjo težavo.
“Število rojakov in govorcev slovenščine nenehno upada”.
Zato tudi vzorec raziskave ni ravno reprezentativen.
Tako kot v drugih državah je tudi na Hrvaškem višja izobrazbena raven v primerjavi z ostalim prebivalstvom. Hierarhija vrednot je podobna, kot jo imajo vrstniki na Hrvaškem, ločijo pa se po manjši religioznosti in levo usmerjenih političnih stališčih. Več o raziskavi, v kateri so sodelovali Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, SLORI iz Trsta ter SZI in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Mesec dni pred volitvami v koroški deželni zbor gostimo kandidata Zelenih Štefana Merkača. Njegovo ime je na listi na četrtem mestu, saj tako določajo pravila oziroma statut stranke, pojasnjuje. Kljub temu pa verjame v uspeh, ne sicer tako velik kot na prejšnjih volitvah pred petimi leti.
“Prepričan sem, da bomo ostali v deželnem zboru. je pa seveda vprašanje, ali bomo povabljeni v koalicijo. Nova ustava omogoča, da smo tudi s štirimi mandati povabljeni k sodelovanju in če bo temu tako, bi lahko bil tudi v deželnem zboru.”
Po več kot desetletnem trudu so slovenske agrarne skupnosti na Tržaškem dosegle pomembno zmago. Italijanski parlament je z zakonom zaščitil skupno vaško lastnino oziroma jusarsko zemljo, zelo pomembno za rojake v Furlaniji Julijski krajini. Tudi o tem lahko več slišite v tokratni oddaji. Predstavljamo pa še Mura Raba Tour, čezmejni projekt, ki naj bi približal Porabje in spodbudil njegov razvoj. Kaj vse načrtujejo v okviru nekaj manj kot 800.000 evrov vrednega turističnega in kulturnega projekta pojasnjuje Simon Balažic, direktor TV As iz Murske Sobote.
Razširitev dvojezičnega sodstva na avstrijskem Koroškem je ena od tem, ki bo aktualna tudi prihodnje leto, saj premika na tem področju ni. Kdo je za to odgovoren, sprašujemo odvetnika Rudija Vouka. Ob 90. rojstnem dnevu čestitamo znanemu avstrijskemu umetniku, koroškemu Slovencu Valentinu Omanu. In Memoram: Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod je naslov njegove najnovejše razstave, s katero se je v Koroški galeriji likovnih umetnikov v Slovenj Gradcu sklenilo jubilejno Omanovo leto. Ustavimo se v Monoštru, kjer so podelili nagrade za najboljša literarna dela, ki so jih ustvarjalci vseh generacij poslali na letošnje Porabske litere. Posvetimo se tudi športni dejavnosti, ki je med Slovenci v zamejstvu dobila nov zagon z ustanovitvijo zamejske športne koordinacije in odprtjem regijskih pisarn OKS. Vabimo pa vas tudi na pohod po Vertikali, planinski pešpoti, ki povezuje celotno območje, na katerem živijo Slovenci v Italiji.
59 min • 15. 12. 2025
Novinarka in urednica na slovenskem programu RAIa v Trstu Lucija Tavčar sodi v mlajšo generacijo Slovencev v Italiji, v svojih genih pa nosi tudi koroške Slovence. Poklicno je šla po očetovih stopinjah in se zaposlila na slovenskem programu RAI-a. Službeno jo pot pogosto vodi v Benečijo in Rezijo in tam živeči Slovenci jo spominjajo na rojake na avstrijskem Koroškem, pravi. Ponosna je na oddaje v narečjih, ki jih Radio Trsta A neguje že desetletja. Kako pa se sooča z vprašanji lastne identitete, jo je kdaj zamikalo, da bi ostala v Sloveniji, kjer je študirala? Kakšne perspektive imajo mladi Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini in kakšen je njihov odnos do uveljavljenih manjšinskih struktur? Prisluhnite!
27 min • 08. 12. 2025
Urednica in režiserka na slovenskem programu RAI v Trstu Lucija Tavčar pripada mlajši generaciji. Po mami koroška in po očetu tržaška Slovenka je zelo ukoreninjena v obeh prostorih. Z vprašanjem identitete se slej kot prej sooči vsak zamejec, pravi. Kakšne perspektive pa imajo mladi? Celovška Posojilnica Bank se vnovič prodaja. Kaj bi to lahko pomenilo za dvojezične poslovalnice na avstrijskem Koroškem in kaj za sponzoriranje dejavnosti koroških Slovencev? Gostimo doktorico Anito Peti Stantić, predstojnico katedre za slovenski jezik in književnost na zagrebški Filozofski fakulteti, prevajalko in letošnjo dobitnico Lavrinove diplome. Naša sogovornica pa je tudi Jelka Pšajd, raziskovalka, tesno povezana s Porabjem. Za svoje delo je dobila Murkovo nagrado, najvišje strokovno priznanje na področju etnologije
57 min • 08. 12. 2025
Slovenija in Madžarska sta lahko, ko gre za varovanje manjšin, vzor mnogim državam po svetu, je prepričana predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar, ki je skupaj z madžarskim kolegom Tamásom Sulyokom obiskala Pomurje in Porabje. Predsednik krovne Državne slovenske samouprave Karel Holec, pa verjame, da bodo porabski Slovenci, če bodo enotni, ne le preživeli, temveč tudi živeli.
58 min • 01. 12. 2025
Dvojezično šolstvo od vrtca do univerze je ena od najpomembnejših tem koroških Slovencev. Pripravili so konkretne predloge za uveljavitev šolskega sistema, ki bi to omogočal tudi po končanih štirih letih osnovnega šolstva. Zdaj je na potezi zvezno ministrstvo za izobraževanje. Potegnemo črto pod 120 let delovanja slovenskega prosvetnega društva Edinost iz Škofič ob Vrbskem jezeru in gostimo nagrajeno tržaško prevajalko in pisateljico mlajše generacije Mojco Petaros. Spomini na babičino kuhinjo je naslov knjige, ki so jo pripravile članice Slovenskega doma Zagreb in zanima nas, kakšne recepte so zbrale. Urednik Franci Just pa pove več o pravkar izdanem zborniku z naslovom Slovenski rod tod še živi, nastalem ob 35 – letnici Zveze Slovencev na Madžarskem.
58 min • 24. 11. 2025
