Ko jemo, hranimo dva organizma – nas in črevesne bakterije
O črevesni mikrobioti bo tekla beseda v tokratni rubriki Veste, kaj jeste?. O njej smo v naši rubriki pred časom že govorili, zlasti o povezavi možganov in mikrobiote, danes pa dodajamo še nekaj zanimivih dognanj znanosti glede pomembnosti ohranjanja zdrave mikrobiote. Enotne definicije o tem, kaj je zdrava mikrobiota, sicer še ni, se pa raziskovalci strinjajo, da moramo imeti zelo veliko bakterij, biti morajo zelo raznovrstne in med njimi morajo biti določene vrste, ki so za nas koristne. Ko govorimo o vplivu hrane na mikrobioto, pa je prav, da se zavedamo, da hranimo pravzaprav dva organizma, poudarja biologinja, prof. dr. Maja Rupnik iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano ter redna profesorica na medicinski fakulteti v Mariboru. Prvi organizem smo mi, drugi so naše bakterije. Vabljeni k poslušanju!
Največ škode naši mikrobioti povzroči predelana hrana, opozarja dr. Maja Rupnik:
“Razlog je v tem, da predelana hrana vsebuje veliko umetnih snovi, kot so umetna sladila, emulgatorji in za vsakega od teh je bilo v živalskih poskusih ugotovljeno, da škodujejo črevesni mikrobioti.”
Zakaj nekomu tako dišijo slaščice, drugemu meso, tretjemu zelenjava? V naši mikrobioti je najti tudi del razlage za to, kakšna hrana nam v določenem trenutku godi:
“Tako pri nekaterih živalih pa tudi pri ljudeh je že bilo ugotovljeno, da lahko naše črevesne bakterije pošiljajo signale v možgane z zahtevo po določenem tipu hrane, ki jo imajo one najraje, in tako poskrbijo za svoje preživetje. Ni pa nujno, da signali vedno prihajajo od tistih, za nas koristnih bakterij, in zato ni nujno, da je te signale treba v celoti ubogati.”
So ljudje, ki imajo porušeno mikrobioto zaradi kroničnih bolezni, dolgotrajnega uživanja antibiotikov ipd. Na vprašanje, ali si je mogoče pomagati s probiotiki, ki so na voljo v lekarnah, dr. Maja Rupnik takole odgovarja:
“Probiotiki gotovo lahko pomagajo pri vzpostavljanju vnovičnega ravnovesja v črevesni mikrobioti. Študije kažejo, da so to lahko probiotiki, ki vsebujejo samo eno ali dve bakteriji, čeprav bi logično pričakovali, da so še boljši tisti, ki vsebujejo zelo veliko raznovrstnih bakterij. Zdi se mi pomembno poudariti dejstvo, da tudi probiotiki niso bonbončki in da nenehno jemanje probiotikov verjetno ni najkoristnejše. Tako namreč dobivamo v naše telo veliko število mikroorganizmov, ki so nam po svoje tuji. Zato je bolje probiotike uporabljati v primeru, ko gre za redke enkratne dogodke, ko smo iz nekega razloga porušili svojo mikrobioto – zaradi stresa, potovanja, diete, antibiotikov … Pozneje pa je najbolje mikrobioto vzdrževati v raznovrstnosti in pestrosti tako, da ji ponudimo čim bolj raznovrstno prehrano in s tem spodbujamo rast čim večjega števila mikroorganizmov.”
