Iskanje
V Sorici in nekaterih drugih vasicah pod Ratitovcem ohranjajo tudi manj znano kulinarično posebnost - sir, ki ga imenujejo »ta soršk sar«. Tradicija izdelovanja sira posebnega okusa se prenaša iz roda v rod. Zdaj ga izdelujejo na petih kmetijah. V sirarstvo pa se vse bolj vključujejo tudi mladi. Med njimi je tudi 26-letni Rudi Pintar. Prizadevanja za ohranjanje in oživljanje te kulinarične posebnosti podpirata tudi turistično društvo Sorica in Javni zavod Ratitovec. »Ta soršk sar » bi radi v prihodnje umestili tudi v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine Slovenije.
10 min • 30. 10. 2025
Danes je svetovni dan možganske kapi, ki poteka pod geslom Minute, ki rešujejo življenja. V Sloveniji možgansko kap doživi več kot 4 tisoč ljudi na leto. Najtežja posledica možganske kapi je afazija, jezikovna motnja, ki jo povzroči poškodba delov možganov, odgovornih za jezikovne funkcije. Z afazijo se se dvajset let po možganski kapi srečuje tudi Robert Ravnikar iz Cerkelj, ki se je ob večletni zahtevni rehabilitaciji, strokovni pomoči, podpori žene in družine naučil samostojnosti in se ponovno zaposlil. Omejitve premaguje s prilagajanjem, vztrajnostjo in s sprejemanjem drugačnosti. Poleg štiriurnega dela v kranjskem zdravstvenem domu vodi skupino za afazijo v Kranju, dejaven je v Združenju bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo in v društvu Taki smo mi. Foto: Aljana Jocif
9 min • 29. 10. 2025
Janez Dovžan, vrhunski alpinist, je pred pol stoletja osvojil vrh Makaluja, dosegel Kangbačen in kot član zgodovinske odprave preplezal mogočen granit El Capitana … Skupaj z Mojstranškimi vevericami pa je postavljal mejnike v slovenskem alpinizmu. Pri osemdesetih letih, ko so njegove poti ostale na Dovjem, pa je predstavil knjižni prvenec Z Dovjega do Himalaje. V dvajsetih kratkih zgodbah odstira gorniški svet in spomine ter opisuje osebna doživljanja. Hkrati pa so zgodbe tudi sporočilo o vztrajnosti, neomajnosti, prijateljstvu ter spoštovanju gora in življenja.
28 min • 23. 10. 2025
Miha Arh je štiri desetletja gorski reševalec ter drugi mandat predsednik GRS Bohinj, ki je tudi letos najbolj obremenjena postaja. Na vrhuncu sezone so na obsežnem območju med Rodico in Triglavom posredovali tudi po štirikrat na dan. Pred desetimi dnevi je bil vodja obsežne in zahtevne akcije reševanja treh tragično umrlih hrvaških planincev, ki jih je odnesel plaz pod Toscem. Gorsko reševanje je spoznaval že v družini, svoje znanje je nadgrajeval, danes pa ga kot inštruktor gorskega in letalskega reševanje prenaša na mlajše, ki stopajo na pot prostovoljstva in gorskega reševanja.
51 min • 15. 10. 2025
Nevenka Mandić Orehek vodi Marinkino knjižnico v Škofji Loki. Gre za drugačno, posebno knjižnico brez članarine, ki je skupen projekt Društva upokojencev in Univerze za tretje življenjsko obdobje U3 v Škofji Loki. Vključena je v sistem Cobiss, bralci pa si lahko knjige izposodijo za daljši čas kot v drugih. Najbolj priljubljeni so romani, avtobiografije in zgodovinska dela. Knjižni fond sestavlja več kot 8 tisoč knjig, večina je podarjenih. Nevenka Mandić Orehek skupaj z drugimi prostovoljkami v Marinkini knjižnici, ki deluje osemnajst let, spodbuja branje in se dobro počuti med knjižnimi policami. Njeno prostovoljstvo je povezano z delom v Društvu upokojencev in Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Škofji Loki. Kot upokojena arhitektka oblikuje tudi glasilo omenjenega društva Mi o sebi.
10 min • 27. 09. 2025
Lucija Gartner, diplomirana geografinja in etnologinja, je tudi to poletje majerca na Planini v Lazu. Njena družina že triindvajseto leto skrbi za visokogorsko pašo krav molznic in ohranjanje življenja na planini. V sirarni na planini predelujejo mleko v planšarski sir in druge izdelke. V Lazu, 1560 metrov visoko, je sedemnajst značilnih stanov in sirarna. Lastniki in njihovi prijatelji so povezani v lazovsko skupnost, ki jo odlikujejo odprtost, pomoč in povezanost. Lucija Gartner, dejavna tudi v Združenju kmečkih sirarjev, pa vsako poletje poleg odraslih povezuje tudi številne otroke in najstnike, ki so dragoceni pomočniki. Pridobivanje delovnih navad, zgodnje vstajanje in upoštevanje pravil so zanje pomembna popotnica, ki jo Lucija Gartner kljub včasih napornemu delu zna razdeliti. Tudi zato se mladi radi vračajo v Laz, mimo katerega potekata tudi Bohinjska sirarska pot in mednarodna Železna pot. Foto: Damjan Rostan
51 min • 20. 08. 2025
V Škofji Loki in Gorenji vasi - Poljane že tradicionalno potekajo počitniške dejavnosti, ki jih pripravlja Društvo prijateljev mladine Škofja Loka. To v prizadevanjih za dejavno, razgibano in varno preživljanje prostega časa otrok, povezuje številne deležnike. Otroci in starši se lahko odločijo za počitniško varstvo in brezplačne dejavnosti Dobimo se ob pol desetih.
11 min • 24. 07. 2025
Brina Jug je iskriva štirinajstletnica, ki rada bere, igra bobne, posluša rock, uči se španščine in kvačka. Kvačkanje zverinic je njen najnovejši projekt, ki jo navdušuje in navdihuje. To pa še ni vse. Brina Jug z dobrodelnim kvačkanjem prispeva v šolski sklad Osnovne šole Danile Kumar, ki jo obiskuje tudi sama. Osmošolka ve in čuti, da so ob njej tudi osnovnošolci, katerih starši sami ne zmorejo stroškov, povezanih z udeležbo na ekskurzijah, v šoli v naravi in na podobnih dogodkih. Zato pomaga. Z očetom sta marca ustvarila spletno stran jazsembrina.si, povezano z njenim ustvarjanjem in dobrodelnostjo. Brina dobrodelnost neopazno nosi v sebi. Zato je neizmerno vesela tistih, ki cenijo njeno ustvarjalnost, saj z nakupom prikupnih zverinic po presoji prispevajo v šolski sklad.
11 min • 14. 06. 2025
Letos mineva tudi 80 let od osvoboditve taborišča pod Ljubeljem, edinega koncentracijskega taborišča, ki je na območju današnje Slovenije delovalo od leta 1943 do 1945. V koncentracijskem taborišču Ljubelj, ki je bila podružnica zloglasnega Mauthausna, so interniranci različnih narodnosti gradili predor. Danes je na tem območju spominski park, kulturni spomenik državnega pomena. Tržiški muzej je v nekdanji karavli uredil stalno razstavo, ki predstavlja ta del zgodovine in spodbuja k razmisleku o miru, solidarnosti ter spoštovanju človekovih pravic.
21 min • 04. 06. 2025
Žiri so te dni ovite v čipko, ki so jih ustvarile klekljarice in klekljarji številnih generacij. Čipka na že 19. slovenskih klekljarskih dnevih povezuje ustvarjanje, znanje in navdih. Osrednja razstava Čipka v objemu vode in kamna je ujela kamnine, ki obkrožajo Žiri, in harmonijo 67-ih avtorskih vzorcev Milene Mazzini, ki so jih ustvarili za tematsko razstavo. Na posebni razstavi Le klekljaj, fantič, klekljaj, pa se prvič predstavlja 141 klekljarjev iz vse Slovenije.
8 min • 30. 04. 2025
Projekt Iskrive karte, ki nosijo pomembno sporočilo o pomenu navdihujočih posameznikov za razvoj družbe, je projekt Šolskega centra Kranj, ki sta ga leta 2019 zasnovala Polonca Hafner Ferlan in Marko Arnež. Iskrive karte, ki so z osemnajstimi podobami ilustratorja Cirila Horjaka izšle v peti izdaji, so nadgradili s knjigo. V njej so zbrana predavanja o pomembnih posameznikih, večina jih je z Gorenjske. Ustvarjalci pa že snujejo Iskrivo pot. Začela se bo na Brniku, kjer je letalo Edvarda Rusjana ter končala na Dovjem s pogledom Jakoba Aljaža na Triglav in v Mojstrani.
15 min • 29. 04. 2025
Noč knjige je vnovič povezala tudi najmlajše bralce podružnične osnovne šole Trstenik, kjer je triindvajset četrto- in petošolcev vsebinsko predstavilo svoje najljubše knjige. Šolarji so jih prinesli od doma ali so si jih sposodili v knjižnici. Ob branju, pripovedovanju zgodb, pogovorih in druženju je bila noč knjige drugačna, zanimiva in vznemirljiva. Na podružnični osnovni šoli Trstenik učence spodbujajo k branju knjig različnih avtorjev in izbiranju raznovrstnih vsebin.
14 min • 24. 04. 2025
Ljubiteljsko Kulturno društvo dr. Ivan Tavčar iz Poljan je pripravilo zanimiv projekt Narečje: od preprostosti do mojstrstva. Z njim želijo osvetliti in širši javnost predstaviti poljansko narečje, ki spada v rovtarsko skupino. Za to so se odločili v času, ko je globalizacija vse močnejša, v slovenskem jeziku pa vse več tujk. V Poljanski dolini narečje ohranjajo kot pomemben del identitete. Močno zaznamuje tudi tamkajšnje gledališče, slišno in prepoznavno je tudi v javnem življenju. Poljansko narečje ta mesec predstavljajo na tematskih večerih v Tavčarjevem dvorcu na Visokem.
22 min • 09. 04. 2025
Hudičeva brv, ki jo je v predlanskih poplavah odnesla podivjana Sora, vnovič povezuje Puštal in mesto Škofja Loka. Nova varna in sodobna brv, ki je zaradi večje pretočnosti Sore tudi tehnično prilagojena, je stala 286 tisoč evrov. Hudičeva, tudi puštalska ali ukrivljena brv ima zgodovinski in simbolni pomen. Hudičevo brv zgodovinski viri prvič omenjajo v prvi polovici 17. stoletja, najstarejši podatki o njeni obnovi segajo v leto 1874. Kustos in arheolog Loškega muzeja Jože Štukl razkriva legendo, povezano z brvjo, njeno zgodovino ter simbolni pomen povezovanja brvi v preteklosti in danes.
5 min • 19. 03. 2025
Matjaž Klarič je prejemnik letošnjega najvišjega priznanja, kipca civilne zaščite za izjemne dosežke in posebne zasluge na področju gasilstva. Njegovo 40-letno poklicno delo je tesno povezano z Gasilsko zvezo Slovenije, ki ji je več let tudi poveljeval. Danes Gasilske zveza Slovenije povezuje več kot 75 tisoč članov, med njimi je kar 45 tisoč mladih do osemnajstega leta. Znanje in usposobljenost sta pomembna temelja operativnega dela gasilcev, ki so zaradi različnih zahtevnih, tudi tveganih posredovanj, velikokrat pred novimi izzivi. Častni poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič spoštuje priznanje za življenjsko delo, ki pa ga deli s celotno organizacijo gasilcev in ostalih, s katerimi je sodeloval na področju zaščite in reševanja. Foto: Blaž Račič, Gasilska zveza Slovenije
9 min • 03. 03. 2025
Jeseničan Gorazd Bregant je močno zavezan pomoči drugim. Kot diplomiran zdravstvenik je v službi nujne medicinske pomoči v Kranju in tudi dežurni reševalec helikopterske nujne medicinske pomoči. Prostovoljno pa pomaga in rešuje tudi kot gorski reševalec. Tako je bilo tudi v času najhujših poplav, ko je skupaj s helikoptersko posadko z električnim vitlom reševal življenja. Zaznamujejo ga strokovno znanje, predanost, natančnost, umirjenost in koncentracija. Vse to spretno povezuje tudi na pokalu Vitranc, kjer je zadnja leta vodja tekmovalnega odbora.
11 min • 01. 03. 2025
Planinski vestnik, najstarejša še izhajajoča slovenska revija, letos praznuje 130 let. Prva številka je izšla 8.februarja 1895, februarska številka pa nosi številko 1344. Na Planinski zvezi Slovenije, ki revijo izdaja, poudarjajo, da je Planinski vestnik v teh letih postal del narodnega bogastva in kulturne dediščine ter najbolj popoln arhiv slovenskega planinstva. Njegovo vsebino, ki temelji na zanimivih zgodbah, cenijo tudi bralci. V jubilejnem letu pa bo Planinski vestnik poleg tiskane izdaje še ta mesec dostopen tudi kot e-revija. Foto: Manca Ogrin, PZS
7 min • 07. 02. 2025
Muzej Slovenija v malem v Šenčurju je edinstvena razstava zgodovinskih mejnikov Slovenije. Obiskovalci spoznavajo številne makete, se srečujejo z zgodovino in, kot so zapisali snovalci razstave, razvijajo tudi prostorsko predstavo. V prvem tovrstnem muzeju v naši državi, ki je edinstven zaradi svoje vsebine, spodbujajo mlade tudi k tehničnemu ustvarjanju. Zato bodo z nami tudi učenci osnovne šole Šenčur, ki spoznavajo plastično maketarstvo ter skrivnosti natančnega ustvarjanja pravih maket. Fotografija: Damjan Rostan
25 min • 05. 02. 2025
V srednjih šolah in dijaških domovih letos prvič poteka projekt »zMIGAJ!«. V štiriindvajsetih programih sodeluje 144 vadbenih skupin. V projekt se je vključilo tudi več kot osemdeset dijakov kranjske gimnazije, ki plezajo, plavajo, igrajo odbojko, nogomet, košarko. »zMIGAJ!«, projekt, ki poteka v okviru programa evropske kohezijske politike, spodbuja dejavno in športno življenje mladih.
12 min • 30. 01. 2025
Veronica Marquez iz Venezuele je v Slovenijo prvič prišla pred trinajstimi, drugič pa pred štirimi leti. Ustalila se je v Radovljici, v starem mestu jo osrečuje delo v čokoladnici. Hkrati na kranjski gimnaziji kot asistentka sodeluje pri urah španščine. Caracas, v katerem je živela, je večmilijonsko mesto. Zato jo Radovljica navdušuje s svojo majhnostjo in z odprtostjo ljudi. Ti ji kot tujki velikokrat pomagajo in jo spodbujajo, da je njeno prilagajanje hitrejše.
8 min • 28. 01. 2025
