Planinski vestnik, najstarejša še izhajajoča slovenska revija, letos praznuje 130 let. Prva številka je izšla 8.februarja 1895, februarska številka pa nosi številko 1344. Na Planinski zvezi Slovenije, ki revijo izdaja, poudarjajo, da je Planinski vestnik v teh letih postal del narodnega bogastva in kulturne dediščine ter najbolj popoln arhiv slovenskega planinstva. Njegovo vsebino, ki temelji na zanimivih zgodbah, cenijo tudi bralci. V jubilejnem letu pa bo Planinski vestnik poleg tiskane izdaje še ta mesec dostopen tudi kot e-revija. Foto: Manca Ogrin, PZS
Muzej Slovenija v malem v Šenčurju je edinstvena razstava zgodovinskih mejnikov Slovenije. Obiskovalci spoznavajo številne makete, se srečujejo z zgodovino in, kot so zapisali snovalci razstave, razvijajo tudi prostorsko predstavo. V prvem tovrstnem muzeju v naši državi, ki je edinstven zaradi svoje vsebine, spodbujajo mlade tudi k tehničnemu ustvarjanju. Zato bodo z nami tudi učenci osnovne šole Šenčur, ki spoznavajo plastično maketarstvo ter skrivnosti natančnega ustvarjanja pravih maket. Fotografija: Damjan Rostan
V srednjih šolah in dijaških domovih letos prvič poteka projekt »zMIGAJ!«. V štiriindvajsetih programih sodeluje 144 vadbenih skupin. V projekt se je vključilo tudi več kot osemdeset dijakov kranjske gimnazije, ki plezajo, plavajo, igrajo odbojko, nogomet, košarko. »zMIGAJ!«, projekt, ki poteka v okviru programa evropske kohezijske politike, spodbuja dejavno in športno življenje mladih.
Veronica Marquez iz Venezuele je v Slovenijo prvič prišla pred trinajstimi, drugič pa pred štirimi leti. Ustalila se je v Radovljici, v starem mestu jo osrečuje delo v čokoladnici. Hkrati na kranjski gimnaziji kot asistentka sodeluje pri urah španščine. Caracas, v katerem je živela, je večmilijonsko mesto. Zato jo Radovljica navdušuje s svojo majhnostjo in z odprtostjo ljudi. Ti ji kot tujki velikokrat pomagajo in jo spodbujajo, da je njeno prilagajanje hitrejše.
Mojstranške veverice Klavdij Mlekuž, Janko Ažman, Janez Brojan in Janez Dovžan so v šestdesetih in sedemdesetih letih premikale meje, osvajale tudi najvišje vrhove tujih gorstev ter postavile pomembne mejnike slovenskega alpinizma. Alpinizem so povezale s predanim gorskim reševanjem. Čudoviti svet premagljivih sten in prvenstvenih smeri je osmišljal njihove cilje. Mojstranške veverice so prejele tudi priznanja za življenjsko delo Planinske zveze Slovenije. Njihovi pomembni dosežki in dejavnosti so opisani tudi v novi knjigi Vladimirja Habjana.
Družba Plinovodi na Laborah v Kranju načrtuje gradnjo 2.5 kilometra dolgega odseka plinovoda. Trasa prenosnega plinovoda bo ponekod potekala tudi po sredini kmetijskih zemljišč, čemur lastniki odločno nasprotujejo in opozarjajo da bo z obremenitvijo nepremičnine in vpisom služnosti v javno korist omejeno njihovo nadaljnje gospodarjenje ter prihodnje razpolaganje z zemljišči. V Plinovodih pojasnjujejo, da sprememba trase ni mogoča tudi zaradi predpisanih odmikov na ureditvenem območju. Na kranjski mestni občini pa pojasnjujejo, da je bil za to območje pred štirimi leti na mestnem svetu sprejet občinski podrobni prostorski načrt, v katerem je bila načrtovana tudi prestavitev in obnova prenosnih plinovodov. V času javne razgrnitve niso prejeli nobenih pripomb. Kmetje lastniki zdaj dobivajo vabila za ustne obravnave na kranjski upravni enoti, ki vodi postopke. V prizadevanjih za drugačno rešitev, pomembno za ohranitev kmetijskih zemljišč, pa najemajo odvetnike.
Nakup dveh namenskih helikopterjev za nujno medicinsko pomoč je še vedno v središču pozornosti. Urgentni zdravniki in reševalci, ki delujejo v dveh bazah, na Brniku in v Mariboru, pa dogajanje lahko le opazujejo. Stroka si že skoraj dve desetletji prizadeva izključno za helikopterje, ki bodo opravljali helikoptersko nujno medicinsko pomoč, nepogrešljivo v sodobni urgentni medicini. V helikopterski nujni medicinski pomoči na Brniku je 16 zdravnikov in 9 reševalcev. Lani so opravili 333 posredovanj, oskrbeli pa so 360 pacientov. Z vodjo helikopterske nujne medicinske pomoči na Brniku Urošem Lampičem se je pogovarjala Aljana Jocif.
Tudi številne gorenjske kraje te dni krasijo posebne jaslice. Tokrat so jih na prostem prvič postavili tudi v Sorici. Jaslice je na soriškem kamnu upodobil domačin, akademski slikar Mohor Kejžar, ki se je upodabljanja lotil tudi s pomočjo umetne inteligence. Naslikane jaslice so nadgradnja slikarjevega ustvarjanja, ki poslikave na skalah predstavlja tudi v gozdu nad vasjo ter tako nadgrajujejo zgodbo o Sorici.
Gore pozimi skrivajo številne pasti. Zimsko pohodništvo pa zahteva znanje, izkušnje, usposobljenost in dobro psihofizično opremljenost, saj tako obiskovalci lahko sami odgovorno poskrbijo za lastno varnost. Na Planinski zvezi Slovenije zato svetujejo premišljeno in odgovorno varno gibanje v gorah, ki mora biti povezano tudi z izbiro primernih ciljev. Pred napovedanim sneženjem v visokogorju pa svetujejo, naj se obiskovalci kljub izzivom odpravijo v gore nekaj dni po sneženju, ko se bo snežna odeja že preobrazila.
Zakonca Irena Grmek Košnik in Mitja Košnik sta pred dobrim desetletjem v Kranj prenesla projekt Viški hrane, s katerim s podarjeno hrano pomagata socialno najbolj ogroženim. Danes pomoč prejema okoli 60 socialno ogroženih družin, podarjena hrana pa je na leto vredna več kot 100 tisoč evrov. Zdravnika, člana Lions kluba Brnik in predana prostovoljca Irena Grmek Košnik in Mitja Košnik, ki v tem projektu povezujeta številne deležnike in več kot 30 prostovoljcev, sta tudi prejemnika velike plakete mestne občine Kranj.
Rožle Bregar, mladi snemalec in režiser, je soavtor več kot 30-ih dokumentarnih filmov, ki pozivajo gledalce k odgovornejšemu odnosu do narave. Že kot srednješolec je vzljubil fotografijo, pozneje je vstopil v filmski svet narave, ki ga navdihuje in navdušuje. Snema tudi v ekstremnih razmerah. Četudi pripada mlajši generaciji filmskih ustvarjalcev, je že večkrat nagrajen. Letos je za fotografijo Poslednji vzpon dobil prestižno nagrado National Geographic. Islandija je, kot pravi, že desetletje njegov drugi dom, prevzela ga je s prvinskostjo in nedotaknjenostjo. Tam ustvarja v mrazu, dežju in vetru ter državo odkriva tudi gledalcem na številnih predavanjih.
Medgeneracijsko društvo Z roko v roki Kranj na Gorenjskem povezuje 14 zunanjih ter 22 domskih skupin starejših za samopomoč. Že desetletje pa je zelo dejavna skupina Krompirjev cvet v Šenčurju. Skupina starejših za samopomoč vsak ponedeljek deli medsebojne izkušnje, veselje in nove ideje. Udeležence povezujeta prijateljstvo in medsebojno spoštovanje, odlikuje jih tudi pomoč drugim. Pogovor in druženja v skupini pa skrbno izbranemu neformalnemu programu dela dajejo posebno vrednost. Skupino Krompirjev cvet je obiskala Aljana Jocif.
V Sloveniji je 159 planinskih koč, njihovo vzdrževanje in posodabljanje je vse bolj zahtevno, planinska društva ga sama ne zmorejo več. Zaradi prezadolženosti nekatera razmišljajo o prodaji koč. Planinska zveza kot krovna organizacija se zavzema, da bi koče ostale v lasti društev, a jim ne more pomagati. Kakšna bo prihodnost koč, je pričakovati komercializacijo? Se bo vključila država, glede na to, da so koče del Strategije turističnega razvoja do leta 2028, planinstvo in pohodništvo pa pomembna dejavnost alpskih območij? Odgovori v Studiu ob 17.00. Gostje: Miro Eržen, Planinska zveza Slovenije; Tomaž Willenpart, predsednik največjega planinskega društva Ljubljana Matica; Denis Berra, oskrbnik koče na Zelenici.
V času, ko si vse bolj obremenjeni gorski reševalci prizadevajo za ureditev svojega statusa, odločevalci iščejo možnosti, kako zaračunavati morebitne zlorabe gorske reševalne službe. Gorski reševalci so imeli letos 539 posredovanj. V 179-ih posredovanjih v gorah in na drugih težko dostopnih območjih je sodelovala policija, ki je pri pohodnikih ugotovila 27 primerov malomarnosti. Takšnih primerov ni veliko. Se pa zgodi, da predvsem tuji pohodniki neodgovorno izbirajo cilje, se izgubijo in so neprimerno opremljeni. Zato ministrstva za notranje zadeve, obrambo in zdravje pripravljajo uredbo, s katero bi vlada uzakonila plačilo stroškov reševanja za ugotovljeno malomarnost. Gorski reševalci, prostovoljci se s tem ne bodo ukvarjali, saj bodo še naprej pomagali vsem, ki potrebujejo pomoč.
Tihožitje v zrcalu časa je naslov 13. Mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj – ZDSLU. Na največjem likovnem festivalu v Sloveniji se bo med 3. oktobrom in 4. novembrom na različnih prizoriščih v Kranju predstavilo 79 umetnic in umetnikov iz 11 držav. 30. mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk v Ljubljani, ki bo potekal med 4. in 13. oktobrom, skozi različne umetniške formate odpira temo sestrstva, ki presega razlike in omogoča sodelovanje mnogih žensk, spolno nekomformnih oseb in podpornikov. S svojim programom bo festival prvič segel še v Celje. Dan arhitektov je osrednji dogodek arhitektov, prostorskih načrtovalcev in krajinskih arhitektov, posvečen zavezništvu med strokami. Letošnji, z naslovom Umetnost poslušanja, bo 4. oktobra v Novem mestu.
Gorski reševalci so letos posredovali že 522-krat, vsako leto morajo večkrat. Še vedno pa odločevalci niso uredili njihovega statusa in statusa gorske reševalne službe. Zato si Gorska reševalna zveza Slovenije prizadeva za ustrezno zakonsko ureditev. Osnutek je pripravljen, stekli so prvi pogovori. Bodo pristojna ministrstva prisluhnila prizadevanjem in pobudam gorskih reševalcev? Med njimi je tudi sistemska ureditev zagotavljanja zdravil ponesrečenim v gorah.
Danes je Svetovni dan varnosti pacientov, ki je posvečen izboljšanju diagnostike za varnost pacientov. Danes več kot 30 zdravstvenih ustanov odpira svoja vrata, ljudem predstavljajo svoje delo, potekajo številni drugi dogodki, delavnice in predavanja, predstavitve društev bolnikov. Z radijskima dopisnikoma Jožetom Žuro in Aljano Jocif smo preverili, kako današnji svetovni dan obeležujejo v Novem mestu in na Gorenjskem.
Finka Johanna Robinson v Sloveniji živi 15 let. Je raziskovalka, povezana s številnimi projekti z okoljsko problematiko. Odgovornost do okolja, trajnostni razvoj, spoštovanje in ohranjanje narave ter domača samooskrba povezujejo njene življenjske usmeritve. Je navdušena kolesarka, ki jo moti nespoštovanje pravil, predvsem v prometu. V družini so trijezični: hčerki govorita slovensko in finsko, Johanna in njen mož pa se pogovarjata v angleščini.
Rok Roblek, župan občine Preddvor, v kateri je tudi najdaljša slovenska vas - Kokra, je po neurju v prizadetem zaselku povezoval, spodbujal ter fizično pomagal. Z bagerjem je odstranjeval nanose grušča in kamenja, ki jih je v Podjebelco nanesel hudournik Neškarjev graben. Rok Roblek je bil vse dni na kraju dogajanja: »V takšnih primerih moraš ostati miren in močan zaradi prizadetih domačinov in drugih ljudi, s katerimi delaš. Le skupaj lahko potegnemo voz iz blata.«
Slovenske gore so vse bolj obiskane, kar vpliva tudi na vse večjo obremenjenost gorskih reševalcev. Letos so imeli že 337 posredovanj, veliko dela z zahtevnimi in s stenskimi reševanji imajo tudi helikopterske posadke. Nepredvidljivo vreme je v zadnjem času stalnica, ki od obiskovalcev gora zahteva odgovorno preudarnost pri izbiri ciljev. Planinska zveza Slovenije in drugi pristojni pa si prizadevajo za prometno razbremenitev najbolj obleganih izhodišč in za uporabo javnega prevoza. Več o varnosti v gorah, nujnih ukrepih in dolgoročnih načrtih v Studiu ob 17.00, ki bo tokrat potekal iz Mojstrane.