Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Novela zakona o omejevanju tobačnih izdelkov, ki je zdaj v medresorskem usklajevanju, predvideva omejitev arom v elektronskih cigaretah, prepoved kadilnic v zaprtih javnih in delovnih prostorih ter omejitev prodaje prek interneta. Uporaba novih tobačnih in nikotinskih izdelkov narašča med mladostniki, tudi osnovnošolci, kar zbuja skrb. Javna razprava je končana, zakonodajne spremembe podpirajo tudi zdravstvene ustanove in društva, saj je kajenje cigaret eden ključnih dejavnikov tveganja za nastanek pljučnega raka. V združenju vejperjev pa menijo, da je oviranje dostopa do manj škodljivih alternativ kajenju, tudi do elektronske cigarete, nesprejemljivo. O vsem tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: Nataša Blažko, Ministrstvo za zdravje; Tomaž Čakš, Nacionalni inštitut za varovanje zdravja; doc. dr. Mihaela Zidarn, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik; Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije; Slaven Kalebič, Združenje vejperjev Slovenije.
Nedavna gorska nesreča na Mali Mojstrovki je med drugim razgalila problematiko vodenja v gorah, ki je tesno povezano z varnostjo. Kdo lahko poklicno vodi v gorah? Kakšne licence imajo vodniki Planinske zveze Slovenije? Komercialno vodenje ureja zakon o gorskih vodnikih, Zakon o športu pa opredeljuje strokovne delavce v športu, ki morajo biti vpisani v razvid športnih delavcev. Zaradi vse večje želje po tako imenovanih outdoor aktivnostih pa se v zadnjem času pojavljajo tudi vodniki, ki za to nimajo ustreznih licenc. Združenje gorskih vodnikov zato opozarja na neurejene razmere in nelojalno konkurenco pri vodenju. Kdo, če sploh kdo, in kako nadzira to področje v času, ko je vse več zanimanja za organizirano in varno vodenje v gorah? O tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: Gregor Dolinar, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS); Damjan Omerzu, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije (PZS); Peter Jeromel, predsednik Združenja gorskih vodnikov Slovenije (ZGVS).
Toni Smolej, dolgoletni gorski reševalec, tudi inštruktor reševalec letalec, je z gorskim reševanjem povezan več kot pet desetletij. Gorsko reševanje je poslanstvo, največ odtehta pravočasna pomoč, prostovoljstvo pa oblikuje njegovo življenje. Toni Smolej, prejemnik najvišjega priznanja Civilne zaščite, Zlatega kipca, in drugih visokih priznanj, je tudi miner snežnih plazov, dejaven v civilni zaščiti občine Radovljica, je prvi posredovalec.
Rok Šarić, študent tretjega letnika pravne fakultete, je povezan s prostovoljstvom na številnih področjih, nenehno je v akciji, s svojimi idejami povezuje prijatelje, somišljenike in institucije. Na prvem mestu je društvo tabornikov Rod svobodnega Kamnitnika v Škofji Loki, kjer je mentor mladim tabornikom, ponosen pa je tudi na skupno prednovoletno akcijo Škrat za en dan, ki s prazničnimi pozornostmi osrečuje otroke in starostnike. Za svoje delo je v Škofji Loki, kjer je tudi mentor mednarodnim prostovoljcem, dobil priznanje Naj prostovoljec leta 2020. Prostovoljstvo ga izpolnjuje, osrečuje, vesel je odziva, pristnega stika, pogleda v oči, sodelovanja in povezovanja. To mu daje krila za nove ideje in njihovo uresničevanje.
Država bo z Načrtom zmanjševanja poplavne ogroženosti do leta 2027, šele drugim tovrstnim, z različnimi viri financiranja zagotovila 170 milijonov evrov na leto. Dolgoročne poplavne rešitve načrtujejo na osemnajstih porečjih, tudi v Spodnji Savinjski dolini in na sotočju Sor v Škofji Loki. So te tudi trajnostne in zelene ter skladne z evropskimi okoljskimi smernicami? Kako poteka načrtovanje in umeščanje objektov v prostor? So možne nove različice in kaj morebitno časovno odmikanje pomeni za črpanje evropskega denarja? O vsem tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: Neža Kodre, v. d. direktorice Direkcije Republike Slovenije za vode; Rok Fazarinc, projektant družbe IZVO-R; Sergej Hiti, projektant in prostorski načrtovalec; dr. Mihael J. Toman, podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda; redni profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Ukrajinka Iryna Hambroš v Sloveniji živi že štirinajst let. Profesorica ukrajinščine, ki je v Ukrajini poučevala učence od petega do devetega razreda na 11-letki, se je slovenščine naučila sama. »Za učenje tujega jezika je najpomembnejši besedni zaklad,« pravi Iryna Hambroš, ki ji je pot do Slovenije utrla ljubezen. Danes dela kot prodajalka v starem Kranju, ki ga rada odkriva. Osrečuje jo tudi pletenje z zahtevnimi vzorci, o njej pravi avtorica oddaje Drugi pogled, ki sledi, Aljana Jocif.
Danes je Gregorjevo, dan, ko se ptički ženijo. Sinoči so po stari navadi »luč v vodo vrgli«, po rekah in potokih pa so zaplavali gregorčki. Na Gorenjskem ta običaj vrsto let ohranjajo v Tržiču, Kropi, Železnikih, Kamni Gorici in drugod. Običaj pa so z ustvarjalno delvnico prvič oživili tudi na Zgornji Beli ter tako obudili tradicijo spuščanja gregorčkov po potoku Belca.
V času Svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v Planici je v središču zanimanja tudi razstava Naša edinstvena Planica, ki so jo v kranjski mesti hiši skupaj pripravili Gorenjski muzej in navdušena zbiralca Albin Novšak in Slavko Hočevar. Njuno bogato zbirateljsko delo osvetljuje zgodovino in pomen smučarskih skokov ter poletov iz drugega zornega kota. V najbolj obsežni zbirki značk je 850 primerkov.
Na območju Jelovice, zavarovanem območju Nature 2000, poteka skupen projekt JeloviZA, s katerim bi partnerji radi oblikovali skupen model upravljanja s sanacijo gozda. Tako bi prispevali k večji podnebni odpornosti Jelovice, kjer so gozdove v preteklosti prizadele številne ujme. Zato bodo z načrtovano sadnjo obnovili prizadete površine. Zavod za varstvo narave je že namestil števce prometa in obiskovalcev, popisali bodo vrste divjega petelina, gozdnega jereba in 3-prstega detla. V projektu, ki ga vodi Cipra, poleg šestih partnerjev sodelujejo tudi občine, lastniki gozdov, lovci in drugi. Z denarjem EGP ga sofinancirajo Islandija, Liechteinstein in Norveška. Sogovorniki: - Katarina Žakelj, Cipra Slovenija - Gašper Kleč, Razvojna agencija Sora Škofja Loka - Irena Mrak, Zavod za gozdove. območna enota Bled - Metod Rogelj, Zavod za varstvo narave, območna enota Kranj. "Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije."
Te dni mineva 200 let od rojstva začetnika naravnega atmosferskega zdravljenja Švicarja iz Wangna Arnolda Riklija, ki je spodbujal zdrav način življenja. Arnold Rikli je že pred 150. leti uporabljal naturopatske metode, ki so vse bolj priljubljene in priznane tudi danes. Ob obletnici si različni deležniki na Bledu prizadevajo zato, da bi Riklijevo dediščino tudi dejavno vključili v ponudbo blejskega turizma.
V Stari Fužini v Bohinju Pr'Andrejco že od leta 1889 deluje mlin na vodna mlinska kolesa, ki je še edini tovrstni delujoči mlin na Zgornjem Gorenjskem. Toni Zupanc je že četrta generacija mlinarjev, ki melje moko klasično. Z ženo Majo ohranjata tradicijo mlinarstva in žagarstva, ki je vse bolj zanimiva za obiskovalce in njune goste, saj sta v hiši starega mlina uredila tudi apartmaje. V prihodnje bi rada mlin in žago venecijanko postavila na ogled ter uredila muzej, ki bi dopolnil tudi turistično ponudbo kraja.
Pomembno vlogo pri ohranjanju spomina in dediščine našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna ima tudi Prešernov muzej. V Prešernovi hiši, ki jo na leto obišče največ obiskovalcev, je na ogled razstava Začetki Gorenjskega muzeja in predstavljanje Prešernovih nagrajencev. Gorenjski muzej je lani obiskalo več kot 123500 obiskovalcev. Pod njegovo okrilje sodijo tudi muzej Tomaža Godca, Oplenova hiša in Planšarski muzej v Bohinju. Z razstavo Mi ne hranimo v oblaku – 70 let Gorenjskega muzeja, ki so jo postavili na ogled ob letošnjem kulturnem prazniku, pa Gorenjski muzej začenja praznično leto.
Slovenskim smučiščem se tudi zaradi pomoči države obetajo lepši časi. Deset smučišč se bo s pomočjo denarja, pridobljenega na razpisu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, preoblikovalo v celoletna gorska središča. Večina je že pridobila gradbena dovoljenja. Ministrstvo za infrastrukturo pa za vzdrževanje žičniških naprav za dve proračunski leti namenja dobrih 5 milijonov evrov. Za vsa smučišča pa bo kljub energetski krizi ob nizkih temperaturah največji izziv izdelovanje tehničnega snega. To bo nujna naložba za ohranitev in obstoj smučišč tudi v prihodnje, ki pa je upravljalci sami ne bodo zmogli. O izzivih in vizijah voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: Dubravka Kalin, generalna direktorica Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo; Monika Pintar Mesarič, generalna direktorica Direktorata za kopenski promet na Ministrstvu za infrastrukturo; Boštjan Paradiž, predsednik Združenja slovenskih žičničarjev; Boštjan Mencinger, predsednik Turističnega društva Bohinj; Aleš Zalar, direktor RTC Zatrnik.
Na Gorenjskem je brez družinskega zdravnika okoli 9 tisoč občanov, nove paciente vpisujejo še v Škofji Loki in Bohinju. Ambulante za neopredeljene paciente so predvidene v štirih občinah, na Jesenicah v Tržiču, Radovljici in Kranju. Zanimanje zdravnikov in medicinskih sester za dodatno delo je majhno, zdravniki so preobremenjeni, treba bo najti dodatne prostore. V kranjskem zdravstvenem domu imajo od 500 do tisoč neopredeljenih pacientov. Družinskih zdravnikov imajo dovolj. Namesto dveh ambulant bodo za neopredeljene paciente lahko zagotovili zgolj pol programa. Z vodjo družinskih zdravnikov Luko Kristancem se je pogovarjala Aljana Jocif.
Te dni pospešeno mesi testo in z različnimi nadevi povija potice, ki jih številne gospodinje same ne upajo speči, marsikdo ne zmore več, mlade družine pa za potico enostavno nimajo časa. Zato Simona Kejžar, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji, z veseljem peče tudi po naročilu. V orehovo potico doda tudi trdinkino moko, značilno za Bohinj. V njeni kuhinji, ki je prava delavnica, ura ne meri časa. Čas narekujejo potice, piškoti in druge predpraznične sladke dobrote.
Zahtevne priprave FIS svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju, ki se bo februarja začelo v Planici, so povezane tudi z novimi prometnimi ureditvami in z urejanjem začasnih parkirišč. Ta najbolj skrbijo domačine, saj so nova parkirišča v Ratečah načrtovali na kmetijskem zemljišču prve kategorije. Inšpektorat za kmetijstvo je posege ustavil. Okoljevarstvena organizacija in domačini prepoznavajo pomen pomembne športne prireditve, gradnji parkirišč pa nasprotujejo. Opozarjajo, da mora biti organizacija povezana tudi s skrbjo za okolje in dolgoročno ohranitev narave, saj so nekatera območja načrtovanih parkirišč tudi v vplivnem območju Zelencev. Podrobneje o pripravah na nordijsko svetovno prvenstvo voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki.Gostje: Domen Neffat, pravni zastopnik Zavoda SLOSKI;Primož Marolt, direktor Inšpekcije za kmetijstvo;Sonja Rozman, vodja območne enote Zavoda RS za varstvo narave;Polona Petrovič Erlah, predsednica Društva za naravo – Jalovec.
Šest mestnih občin še nima župana za prihodnji mandat. Na Radiu Slovenija soočenju njihovih županskih kandidatov namenjamo dve oddaji. Najprej predstavljamo tekmece v Kranju, Krškem in Murski Soboti. Okoljski problemi, stanovanja, prostorska ureditev, priseljenci, gospodarski izzivi. Nekatera vprašanja se pojavljajo v vseh občinah, druga so specifična le za posamezno okolje. V vseh teh občinah pa so že izvoljeni mestni sveti – kako bodo sodelovali z njimi? Avtorice soočenj so Aljana Jocif, Suzana Vahtarić in Lidija Kosi.
Gorska reševalna zveza Slovenije praznuje 110-letnico organiziranega gorskega reševanja. Jubilejno leto bo, žal, letos zaznamovalo rekordno število gorskih nesreč, teh je bilo že 639, umrlo pa je 35 ljudi. V zvezi je zdaj več kot 600 licenciranih gorskih reševalcev, normiranih pa 430, kar pomeni, da preostali sami financirajo nakup osnovne reševalne opreme. Uskladitev normativa, usposabljanje, sodobna tudi tehnološka oprema, rešitev prostorske problematike nekaterih društev so poleg zmanjšanja nesreč v gorah in preventivnega dela najpomembnejši izzivi 17-ih društev in postaj v prihodnje. »Svoje delo pa bomo«, kot je na sinočnji slovesnosti na Brdu poudaril predsednik Gregor Dolinar, »še naprej opravljali prostovoljno«.
V Studiu ob 17.00 nadaljujemo niz soočenj županskih kandidatov. Tokrat sta na vrsti mestni občini Velenje in Kranj. Tako v eni kot v drugi so precejšnje težave z dostopnostjo do primarnega zdravstva, v Kranju bode v oči še prihodnost regijske bolnišnice. Kakšna bo perspektiva po zaprtju premogovnika v Velenju, kakšni ukrepi za integracijo priseljencev in nenazadnje, kako do boljše prometne povezljivosti in učinkovitejše stanovanjske politike. Volilni soočenji iz Velenja in Kranja pripravljata Metka Pirc in Aljana Jocif.
Danes se začenja mesec, ki ga imenujemo tudi movember - mesec ozaveščanja o zdravju moških. Društvo uroloških bolnikov Slovenije in drugi deležniki opozarjajo na pomanjkanje urologov in na predolge čakalne dobe. Prizadevajo si tudi za čimprejšnjo uvedbo presejalnega programa za zgodnje odkrivanje raka na prostati. Posledica pomanjkanja urologov je tudi prepozno diagnosticiranje in zdravljenje raka. V naši državi imamo enega urologa na 35 tisoč prebivalcev, evropsko povprečje pa je urolog na 20 tisoč prebivalcev. Na leto pri nas odkrijejo 1.600 primerov raka na prostati, več kot 400 bolnikov pa zaradi te bolezni umre.