Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kljub temu, da so del najnovejšega vladnega sproščanja tudi fakultete in študentski domovi, tako mladi, kot strokovnjaki opozarjajo, da so prav študenti med najbolj prizadetimi skupinami prebivalstva zaradi pandemije. Posledice ustavitve življenja, s tem pa tudi odraščanja in osamosvajanja, bodo dolgoročne. Kot pravi socialna psihologinja Mirjana Ule, zamrznitev mladosti pomeni tudi zamik prehoda v odraslost in zamik načrtovanja družine.
Pandemijo bomo premagali s cepljenjem, in to vseh, bogatih in revnih. A države razvitega sveta so zase zagotovile levji delež cepiv, ki počasi kapljajo na trg. To bi lahko vodilo ne samo v še večjo gospodarsko neenakost, ampak bi lahko bilo pogubno tudi za razvite države, ki jih utegnejo mutacije virusa in slabša učinkovitost cepiv ob mutacijah vrniti na začetek poti. Je torej cepilni nacionalizem strel v koleno? O tem gostje: Roman Jerala, Mojca Širok, Uroš Lipušček, Boštjan Anžin, Karmen Švegl, Ulla Griffiths.
Pandemija Covida-19 je potovanja dobesedno ustavila. Kdaj bomo spet lahko neomejeno potovali po svetu? Bomo poleg običajnega potnega lista potrebovali še cepilnega? In kako bi cepilni potni list sploh izgledal? Dileme glede uvedbe takšnih dokumentov pojasnjujejo Borut Štrukelj, Andrej Šter, Metka Bradetič, Andreja Purkart Martinez, Marija Magajne, Pika Šarf, Mate Beštek in Luka Mišič.
Nemoten dostop do čiste pitne vode za umivanje rok je tudi v času pandemije nedosegljiv za skoraj 40 odstotkov svetovnega prebivalstva. Tudi skoraj polovica šol po svetu svojim učencem ne more zagotoviti tega osnovnega ukrepa za preprečevanje širjenja virusa. A voda je poleg tega vse pogosteje vzrok za konflikte marsikje po svetu. Bo torej ta vir življenja v 21. stoletju to, kar je bila nafta v 20. stoletju? O tem v tokratni epizodi podkasta Kronika+ s poznavalci področja z vsega sveta; gost je tudi novinar Boštjan Videmšek.
Ali kdaj pomislite, kako kakovostna in čista je voda, ki si jo iz pipe natočite v kozarec? Številne dejavnosti- od industrije, kmetijstva, pa do vojaških aktivnosti neposredno vplivajo tudi na vodo. Slovenska vojska ima svoje osrednje vadišče, na katerem zadnja leta vadijo tudi vojaki Nata, na edinem vodnem viru, ki zagotavlja pitno vodo za več tisoč prebivalcev Postojne in Pivke. Ker gre za prepustna kraška tla, ta pa vpijajo številne strupe, ki jih v okolje spušča vojska, je Poček že vrsto let predmet sporov med lokalno skupnostjo in državo. V oddaji: Sabrina Mulec, Metoda Dodič Fikfak, Rajko Pirnat, Igor Marentič, Florijan Poljšak, Timotej Pepelnik, Matej Tonin
Kitajska je na pandemijo odreagirala podobno, kot bi na finančno krizo. Najprej se je začela ukvarjati z vzrokom krize in obvladala širjenje virusa Sars-cov-2, nato pa se je lotila stimulacije gospodarstva. Medtem ko se večina sveta, ki ga je prizadel koronavirus, še vedno utaplja v rekordnih številkah okužb in smrti, je na Kitajskem drugače. Česa bi se lahko od Kitajcev naučili, smo se spraševali v tokratni Kroniki+. Naši sogovorniki so novinarja Uroš Lipušček in Aleš Malerič, na Kitajskem živeča učitelj in trener Peter Zupanc in Memi Bečirović ter sintezni biolog Roman Jerala.
Slovenija na medijskem področju ne bi smela slediti vzorom Madžarske - s tem pozivom so se številnim domačim kritikom vladnega predloga medijske reforme pridružili še na Evropski komisiji. Tudi vlada Viktorja Orbana je leta 2010 le nekaj mesecev po izvolitvi najprej reformirala medijsko krajino. Kako je ta videti po slabih desetih letih, je preverjala ekipa Kronike+. Z nami so govorili: - nekdanji odgovorni urednik ukinjenega časnika Népszabadság Károly Vörös; - novinar in urednik spletnega časnika 444.hu Peter Erdi; - direktor madžarskega Centra za nadzor medijev Leventével Bánk Boros; - v Budimpešti živeči zgodovinar in analitik dr. Luka Lisjak Gabrijelčič;
Skoraj 9-minutni posnetek umiranja temnopoltega Georgea Floyda, iz katerega je policist v Minneapolisu s kolenom iztisnil življenje, je vrh ledene gore, ki je na ameriške ulice pognala na tisoče protestnikov. O čem v resnici govorimo, ko govorimo o sistemskem rasizmu? Zakaj je ameriška policija tako nasilna? In ali lahko protesti spremenijo ZDA? O tem tokrat razmišljata novinarja Andrej Stopar in Andrej Mrevlje ter Američan slovenskega porekla iz Minnesote John Zakelj.
Stihije s koronavirusom je vsaj za zdaj očitno konec, in čas je, da razmislimo o ranah, ki jih je razgalila. Ena najbolj rakavih se je še razprla v desetletja zapostavljenih domovih za starejše. Jo bomo kot družba začeli krpati? Za podkast Kronika+ so spregovorili svojci stanovalke enega od domov, direktorica Doma v Teznem Jasna Cajnko, imunolog Alojz Ihan in drugi.
Kje je pravica do osebne svobode, ko je na kocki javno zdravje? To vprašanje odpiramo v drugi iz serije oddaj o ladji Diamond Princess, potem ko smo v prvem delu objavili pričevanje slovenske potnice Marije. Tokrat nam pravnika Marko Pavliha in Nataša Pirc Musar ter zdravniki Zvonka Zupanič Slavec, Aleš Rozman in Tadeja Kotar pomagajo razjasniti, ali so japonske oblasti z izolacijo potniške ladje ravnale zakonito in etično do vseh ali zgolj do japonskih prebivalcev. Z nami se je iz karantene na Coral Princess pogovarjal Evgen Ivanc, ki je na ladji upravnik galerije. Potopili pa smo se tudi v čase kuge, tifusa in črnih koz.
"Dolga pot domov" je prva iz serije oddaj, v katerih ustvarjalci Jutranje kronike odpiramo vprašanje množičnih karanten, kakršna je bila na križarki Diamond Princess. Potem ko je zaradi okužbe na krovu februarja obtičala pred Jokohamo, na njej pa tudi 6 Slovencev, smo začeli širjenje novega koronavirusa budneje spremljati tudi pri nas. Ker je Japonska samovoljno razglasila karanteno, so se pojavila številna vprašanja: je to sploh zakonito, etično, medicinsko utemeljeno? Je varno? Okužba se je namreč širila kot ogenj. Na predzadnji dan karantene je bil na testu prvič pozitiven tudi slovenski par. Pogovarjali smo se z njima, svojo zgodbo nam je zaupala Marija. Kako je potekalo reševanje, o čem se je z ujetim parom pogovarjala veleposlanica na Japonskem Ana Polak Petrič, kaj si o njima misli vodja konzularne službe MZZ Andrej Šter, kako jima je pomagala infektologinja Tadeja Kotar? Prisluhnite prvemu delu.
Podkast KRONIKA+ ustvarjalcev Jutranje kronike in Dogodkov in odmevov gleda pod površje zgodb in odpira nove dimenzije Pod lupo smo vzeli karanteno na ladji Diamond Princess. Je bila zakonita, etična, zdravstveno utemeljena in, nenazadnje, znosna? Smo se iz nje kaj naučil, morda za reševanje podobne krize v naših domovih za starejše? Z nami so govorili potnica Marija, slovenska veleposlanica na Japonskem Ana Polak Petrič, vodja konzularne službe na MZZ Andrej Šter, infektologinja Tadeja Kotar, strokovnjak za pomorsko pravo Marko Pavliha, predstvojnica Inštituta za zgodovino medicine Zvonka Zupanič Slavec, direktor bolnišnice Golnik Aleš Rozman, Slovenec z ladje Coral Princess Evgen Ivanc in drugi. Prva epizoda na voljo od torka, 28-ega aprila. Naročite se!
Ambulanta tokrat predstavlja dve zgodbi - prva se dogaja v vesolju, kjer živijo pošastice, druga se dogaja na zemlji, v okolici Ljubljane, kjer živi Anej Košorok. Zgovornemu dečku z bujno domišljijo so zdravniki, ko je bil star le šest mesecev, postavili diagnozo spinalna mišična atrofija.
Francisco Soto Bravo je vsem, ki ga poznajo, znan predvsem pod imenom Panchito. Že starši so ga tako klicali, ko se je podil okoli družinske kmetije v perujskih Andih. Ko je odšel v svet, se je tako predstavil novim prijateljem v Nemčiji, že več kot desetletje pa ga pod tem imenom poznajo tudi Slovenci. Nekatere je učil plesati, drugi so ga spoznali prek glasbe, tretji v vlogi popotnika.
Ambulanta tokrat predstavlja dve zgodbi - prva se dogaja v vesolju, kjer živijo pošastice, druga se dogaja na zemlji, v okolici Ljubljane, kjer živi Anej Košorok. Zgovornemu dečku z bujno domišljijo so zdravniki, ko je bil star le šest mesecev, postavili diagnozo spinalna mišična atrofija.
Francisco Soto Bravo je vsem, ki ga poznajo, znan predvsem pod imenom Panchito. Že starši so ga tako klicali, ko se je podil okoli družinske kmetije v perujskih Andih. Ko je odšel v svet, se je tako predstavil novim prijateljem v Nemčiji, že več kot desetletje pa ga pod tem imenom poznajo tudi Slovenci. Nekatere je učil plesati, drugi so ga spoznali prek glasbe, tretji v vlogi popotnika.
Cistična fibroza je kronična, gensko pogojena in življenje ogrožajoča bolezen, ki prizadene žleze sluznice zlasti v dihalnih poteh, pljučih, trebušni slinavki in črevesju. Gosta sluz maši pljuča, otežuje dihanje in izčrpava telo. Ta redka bolezen je še vedno neozdravljiva, simptome pa bolniki obvladujejo z inhalacijami, dihalnimi vajami, jemanjem encimov v obliki tablet, dietami, telesno dejavnostjo, v zadnji fazi pa tudi s tvegano presaditvijo pljuč. V Sloveniji se vsako leto rodijo trije ali štirje otroci s cistično fibrozo. Med njimi je tudi mladi fotograf Jan Pirnat. Svojo zgodbo o življenju s cistično fibrozo bo povedal v četrtkovi valovski oddaji Ambulanta 202.
Mladinska knjiga je v okviru zbirke Nova lirika izdala štiri nove knjige poezije, vrt Pokrajinskega muzeja v Kopru pa bo gostil glasbeni festival Jeff.
