Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gost tokratne epizode Prvakov tedna se je kot avtor podpisal pod nekaj največjih uspešnic slovenskega elementarnega ali če hočete garažnega, poosamosvojitvenega rokenrola. Ko se drugim fantom iz skupine Big foot mama ni upal povedati, da v prostem času rad posluša Michaela Jacksona, Princea in Duran Duran ter da jih bo o bolj sodobnem zvoku skupine prepričal kot svoje nizozemske sorodnike, da si v stanovanju obujejo copate in s posode sperejo detergent, je skupino zapustil. Potem je s pevko Polono Kasal izdal prvi samostojni album, na katerem je na svojstven način pripovedoval o sladkostih življenja. Kljub uspehu je sledil še en razhod. Takrat se je odločil, da ima preprosto dovolj sodelovanj z ljudmi, ki jim ni všeč, kar dela in ustvarja. Zdaj ima svoj »drajv«, živi svoje sanje na svojem planetu, leto spomladi je po 13 letih izdal album, ta četrtek bo v ljubljanskih Križankah praznoval 40 let svojega glasbenega delovanja. Pravi, da še ni na konju, a se nanj uspešno vzpenja. Uživa, denimo, v koncertih ena na ena s Tomijem M iz Siddharte. Zagotavlja, da ni užaljen, če na vprašanje, kdo je Gušti, sliši pojasnilo, da je to »fotr« od Krisa iz skupine Joker out. Če bi lahko podpisal pogodbo v angleški Premier ligi, bi zvestobo najraje obljubil nogometnemu klubu Liverpool. Svojo oazo miru je našel v Beli krajini, ki pa je kot nesojeni geodet ni odmeril sam. Je pa diplomiral iz potrpežljivosti, saj si je deset let dopisoval s svojo bodočo ženo Chantal. Prvak tedna je Miha Guštin - Gušti.
Od danes na vseh nemških kopenskih mejah veljajo poostreni nadzori. Pred natanko tednom dni, ko je Nemčija najavila te nadzore, je notranja ministrica izjavila še, da bodo na mejah množično zavračali migrante. Izjava je razburila Avstrijce, poljskega in grškega premierja. Kakšni so v resnici načrti – bodo pribežnike obračali na nemški meji? V tem času ni hvaležno biti vodja kadrovske službe v Volkswagnu, če si zadolžen za enostransko odpoved pogodbe o varnosti zaposlitve, ki je v podjetju veljala od 1994 in bi se iztekla čez 5 let. Kaj to pomeni za zaposlene in prihodnost največjega evropskega avtomobilskega proizvajalca?
V prvi epizodi nove sezone oddaje 7. stran se nam obeta zelo zabaven in pronicljiv bralni namig. Pisatelja Feliksa Plohla so bralci in kritiki navdušeno sprejeli že pred nekaj leti, ko je objavil prvenec z naslovom Vsi moji grehi. Danes pa bomo spoznali bralne vtise, ki jih generira njegov drugi avtobiografski roman. Pisatelj ostaja pri inventuri svojih grehov, njihova teža se stopnjuje že v naslovu Grešnik na kvadrat. Pred nami je duhovita in samoironična, žmohtna knjiga, o kateri se je z bibliotekarjem Gvidom Komarjem pogovarjal Bojan Leskovec.
Gostja tokratne epizode Prvakov tedna pravi, da si je treba v življenju postavljati visoke cilje. Rojena v Mariboru, otroštvo je preživela v Slovenskih goricah, v Ljubljani je diplomirala iz slovenskega in nemškega jezika, prvo službo je dobila v Murski Soboti. Nato je vodila zavod z vzgojno problematičnimi dekleti, poučevala je težke in težko gibalno ovirane otroke. Ko je postala županja Moravč se je soočala s predsodki, da je priseljenka in ženska. Marsikoga je presenetila njena prva izvolitev v Evropski parlament. Deset let je bila na čelu stranke, ki jo je uspela vrniti na parlamentarni zemljevid. Nekateri pri nas jo imajo za slovensko Angelo Merkel, sama pravi, da je njena vzornica Marija Terezija. Njen edini opaznejši neuspeh je neizvolitev za predsednico države. Ne mara dram v politiki, veliko raje jih je in jih morda še bo režirala v domačem lokalnem gledališču. S ponosom pove, da ji gredo dobro od rok vsa kmečka opravila, njeni zdaj že odrasli otroci ne zardevajo več, ko javno govori o molži krav. Zdaj si je vzela šest mesecev za premislek, kako naprej. Ali se bo lotila pisanja avtobiografije, bo v njej pustila prazen prostor za še kakšno poglavje svoje politične kariere?
Po evropskih volitvah se je sicer Evropski parlament že oblikoval, še vedno pa nimamo evropske komisije in dogajanje zadnjih dni je na tem področju zelo dinamično in vanj je vpletena tudi Slovenija. Dnevni migranti se srečujejo s podobnimi težavami kot slovenski - dolgo čakanje v kolonah na poti v službo. Sinoči so se v Parizu z veličastno slovesnostjo končale še paralimpijske igre. Kakšna bo zapuščina obojih iger?
Namesto, da bi v olimpijskem Parizu nastopil v teku na 400 metrov z zaprekami, je tamkaj vihtel kuhalnico in obiskoval šolske ure na prestižni kulinarični akademiji Le Cordon Blue. Šolnino si je plačal z denarno nagrado, ki jo je dobil za zmago v sedmi sezoni resničnostnega šova MasterChef. Ob vsej predanosti kuhanju je uspel končati študij psihologije, izdal je svojo kuharsko knjigo, ustvaril lastno blagovno znamko. Njegova želja in življenjski cilj: lastna restavracija v Ljubljani. Pravi, da se osebnost šefa vidi na meniju. Pred vrnitvijo v najboljšo italijansko restavracijo izven Italije, je bil gost tokratne epizode Prvakov tedna.
V nedeljo je bil protest proti izkopavanju litija, tokrat pred poslopjem javne Radiotelevizije RTS. Krivijo jo, da ne obvešča o protestih, o morebitnih posledicah izkopavanja in o tem, da se nad najbolj glasnimi predstavniki ekoloških gibanj vrši pritisk. Protestniki so ogorčeni tudi nad Evropsko unijo, ki kopanje litija podpira, po nemškem kanclerju Scholzu je bil v Beogradu še francoski predsednik Macron. Srbska vlada se ukvarja tudi z inflacijo, oz. podražitvami in je za dva meseca spet znižala cene 80 izdelkom. Med njimi je tudi znamenita pariška salama, za katero je pred dvema leta ob podobni akciji vedela vsa Srbija, ker je zanjo takšno reklamo naredil predsednik Vučić. In še. Kako v novo šolsko leto vstopajo učenci in učitelji v Srbiji? O vsem tem v jutranjem pogovoru z našim dopisnikom z Balkana, Boštjanom Anžinom.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je diplomirani ekonomist in strojni inženir. Izobrazbena kombinacija, ki bi mu bržčas utrla pot na vrh kakega velikega, uspešnega podjetja. Vendar je namesto tega sedel na kolo in v sedmih letih obkrožil zeleno modri planet. In potem se zgodi še ena točka preloma. Ne ostane pri pisanju osupljivih potopisov, saj ga naključje ali usoda pripelje v Nubske gore. Spoznal je staroselce, lepoto in barvitost njihovega življenja, a tudi številne tegobe, ki jih spremljajo: pomanjkanje vode, bolezni, lakota, in njihovo iztrebljanje na način » sužnja ubij s sužnjem«. O tem je začel obveščati in osveščati slovensko in svetovno javnost. Nastale so knjige in dokumentarni filmi, od prvega Nuba: Čisti ljudje do Trohnenja z letnico 2022. Za Nube je lobiral pri OZN, bil je posebni odposlanec pokojnega predsednika Slovenije dr. Janeza Drnovška, velikokrat je bil kot humanitarni aktivist zaprt, postal je Državljan Evrope in Sončna osebnost Slovenije. Pred nekaj leti mu je uspelo s pomočjo drugih humanitarcev v Nubske gore dostaviti vrtalno napravo za vodo, zdaj so tja poslali vozilo za prevoz gobavcev. Snidenje z Bojano je dalo dodaten zagon njegovemu poslanstvu, nastaja filmsko Pismo Evropi, rad ima klasično glasbo, poudarja, da če hočeš razumeti svet, se ne smeš zapreti, in še, da je del njega, povsod, kjer je bil. Tomo Križnar je bil na svoj 70. rojstni dan gost Prvakov tedna.
V ZDA je vroče predvolilno poletje. Pravkar se je končala demokratska konvencija v Chicagu. Kako se je razlikovala od julijske republikanske v Milwaukeeju? To je eno izmed analitičnih vprašanj našemu washingtonskemu dopisniku, odgovor v Klicni kodi.
Diplomirala je iz primerjalne književnosti, vendar jo je kmalu zaneslo v najbolj nevarne vode novinarstva. Njena poročevalska kariera se je formalno začela dan pred znamenitim 11. septembrom, po katerem svet ni bil nikoli več tak kot dotlej. Z Bližnjega vzhoda se je kot vojna dopisnica prvič oglasila pri rosnih 21 letih, iz bližnjevzhodnega talilnega lonca številnih vojn in nenehnih konfliktov za nacionalno rtv poroča že več kot dve desetletji. Sama ali z družino je živela v Izraelu, Libanonu, v Turčiji in Dubaju. Do nedavno je bila dopisnica iz Bangkoka, po izbruhu vojne v Gazi je Daljni vzhod večkrat zamenjala za Bližnji vzhod. Poročala je tudi iz vrtinca vojne v Ukrajini. Kako je hoditi v službo vojne poročevalke? Kako zagotoviti lastno in varnost svoje ekipe? Kako načrtovati delo, katerega osnovna značilnost je popolna nepredvidljivost? Bo nekoč sprejela delo knjižničarke, ali pa bo loščila staro pohištvo? Kako je živeti v družini, kjer govorijo angleško, nemško, dansko in slovensko? Zdaj odhaja na novo delovno mesto dopisnice RTV Slovenija v Kairo. Le nekaj ur pred poletom letala je bila gostja tokratne epizode Prvakov tedna.
Hrvaški turistični julij je bil slabši od pričakovanj. Na Hvaru so se domačini naveličali turistov tudi zaradi fizičnega obračunavanja med gostinci. Množični turizem prav tako moti prebivalce Makarske. Zakaj? V Klicni kodi smo obiskali tudi prvo digitalno svetišče posvečeno Mariji na supu.
Glasbenik, kantavtor, ki se je že na začetku poti odrekel Zevsu, bogu vseh bogov in za kazen postal lačen. Verjetno pav zares nikoli ni bil lačen, saj je za kruh počel marsikaj. Bil je poštar, hišnik, nočni čuvaj, zavarovalniški agent, prodajalec plošč, učitelj na vasi ... Bil je znanilec in nosilec novega vala v naših krajih v 80-tih. Poznajo in cenijo ga tudi na koncernih odrih od Zagreba do Beograda. Vsaj dvakrat je, kot pravi sam, postal ljudski pevec. Prvič zaradi Lidije, drugič zaradi nogometa, čeprav je njegov najljubši šport košarka. Še ena njegova ugotovitev je, da moraš biti pri kantavtorstvu malo narcisoiden in z malo besedami povedati veliko. Ko je po vzoru Mihaila Bulgakova postal romanopisec, je odkril lepoto pisateljevanja, saj imaš na voljo vse besede sveta in sam odločaš, kako boš razporedil svoje misli ... Blizu so mu postulati francoske revolucije: bratstvo, enotnost, svoboda. Ker je večni upornik in si upa izraziti mnenje, je večkrat skusil, kako je, ko te kar naenkrat, čez noč ne rabijo več. Pravzaprav bi morali reči ne potrebujejo, ker besede rabiti ne mara in bi jo izbrisal iz slovarja. Čez teden dni bo svetovno premiero v Sarajevu doživel dokumentarni film o njegovem liku in delu z naslovom Praslovan. Zato je spet živo vprašanje, koliko Praslovana je v genih sodobnega Slovenca? In tudi, kdo je bolj in več zabelil Praslovan ali Slovenec tretjega tisočletja? Gost nove epizode Prvakov tedna je Zoran Predin.
29. septembra bodo v Avstriji zvezne parlamentarne volitve. Koliko strank bo nastopilo na volitvah in kakšne so tik pred volitvami predvolilne prognoze? Medtem je avstrijsko ministrstvo za notranje zadeve je predstavilo nova pravila za prosilce za azil. Kaj prinašajo ta nova pravila? Sicer pa v Avstriji še vedno odmevajo odpovedani koncerti ameriške pevke Taylor Swift na Dunaju, ko so dunajske oblasti preprečile teroristični napad. Ali je s tem v zvezi še kaj novega?
Ko je bila stara 5 let, je prvič stopila na tatami, 22 let pozneje je na Olimpu. Ekonomistka, ki je zadnja tri leta živela za Pariz, glasbenica, ki ljubi motorje, Primorka, ki obožuje bulgur, olimpijska prvakinja, ki pooseblja judo. Gostja nove epizode Prvakov tedna je olimpijska prvakinja in dobitnica prvega odličja za Slovenijo na 33. poletnih olimpijskih igrah v Parizu, Andreja Leški.
Italijani odhajajo na počitnice, a to hkrati ne pomeni, da v italijanski prestolnici vlada mrtvilo. Turistični obisk naj bi letos skoraj ponovil lanski rekord, ko so v Rimu zabeležili okoli 35 milijonov nočitev. Papež Frančišek si je privoščil nekaj počitka v juliju, septembra odhaja na svojo najdaljšo pot doslej - v Indonezijo, na Papuo-Novo Gvinejo in še nekaj okoliških držav. Premierka Giorgia Meloni se je po povratku s Kitajske zapela v dopisovanje z Evropsko komisijo, od koder so prišla svarila glede svobode tiska v Italiji. Zakaj je vredno obiskati rezervat v Delti reke Pad in kje so najlepše plaže v Sredozemlju?
Vsestranski glasbenik, ki je kot najstnik začel z električnim basom, nato pa se je postopoma razvil v kontrabasista in diplomiral na Akademiji za glasbo v Gradcu. Živi v Bruslju, doma je na koncertnih odrih od Češke do Maroka, od Francije do Japonske. Skladatelj, pisec besedil in producent, ki je eden najbolj plodovitih slovenskih glasbenikov. Mojster konceptualnih plošč – od jazza do klasične glasbe, folka, bluesa, countryja, alternativnega popa, šansona in drugih zvrsti svetovne glasbe. Število njegovih samostojnih albumov se približuje številki 20, če bi prešteli vse plošče, pri katerih je sodeloval v različnih vlogah, bi omenili številko 70 ali več. Kot basist se pojavlja v vrhunskih jazzovskih zasedbah, poleg tega pa ustvarja tudi glasbo za gledališke predstave, kratke filme in multimedijske performanse. Kako doseči distanco do sebe in okolja, do načina bivanja in razmišljanja, je eno izmed vprašanj, ki žene tudi njegovo ustvarjalnost. Gost nove epizode Prvakov tedna je Robert Jukič
Odprtje olimpijskih iger ob reki Seni je mnoge navdušilo, nekateri so bili tudi kritični, ampak v te pogovore se ne morejo vključiti Rusi, saj si prenosa odprtja iger niso mogli ogledati, prav tako prek tv prenosov ne morejo spremljati olimpijskih bojev v Parizu. Zakaj ne? Veliko zaniman ja vzbudila Parada ob dnevu ruske vojne mornarice Predsednik odbora ruske Dume za informacijsko politiko je napovedal upočasnjeno delovanje YouTube-a.
Predlogi za skladbo Iz Radiosfere: Ansambel Lojzeta Slaka – Čebelar Mick Jagger – Sweet Thing Oko – Vse sem dal ti Zmagovalna skladba: Ansambel Lojzeta Slaka – Čebelar
Pandemija covida in oddaljenost prizorišč sta Olimpijski komite Slovenije na prejšnjih igrah v Tokiu in Pekingu odvrnili od vzpostavitve Slovenske hiše na prizorišču. Drugačno vzdušje bo v Parizu, kjer bo stičišče dogajanja v parku ob reki Seni. In tam bo tudi olimpijski studio Radia Slovenija. Priprava živega programa, neposredni prenosi tekmovanj, priprava prispevkov in poročil za informativne oddaje, reportaže tudi o obolimpijskem pariškem dogajanju- vse to čaka naše radijce. Kako bo olimpijska odprava Radia Slovenija pokrivala veliko število prizorišč in tekmovališč, ob zelo zgoščenem urniku?
V jutranjem pogovoru smo z Mojco Širok potegnili črto pod njen iztekajoči se mandat dopisnice RTV Slovenija v Bruslju.
