Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Uredništvo notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj

Jernejka Drolec

295 prispevkov



26.5.2024

Kontrola in selekcija za boljše rezultate v živinoreji

Slovenija je že več kot 30 let članica mednarodne organizacije ICAR. Prejšnji teden pa je vnovič gostila kongres ICAR in Interbull, ki sta s svojimi standardi na področju selekcije in nadzora ključni za napredek v govedoreji in reji drobnice. V oddaji Od setve do žetve izvemo, kako pomembno je njihovo delo za dobre poslovne in okoljske rezultate kmetij. Ob izteku tedna parkov pozornost namenjamo tudi možnostim in priložnostim kmetovanja v zaščitenih območjih. Predstavniki različnih parkov so izkušnje izmenjali pred dnevi v Beli krajini. Predstavljamo tudi novo, te dni odprto zadružno Trgovino pri Zmaju na osrednji ljubljanski tržnici. Gre za prvi skupni zadružni prodajno-promocijski prostor za predstavitev ponudbe zadrug iz vse Slovenije.


22.5.2024

Prihaja kavcijski sistem zbiranja plastenk in pločevink?

Kavcijski sistem embalaže pijač je v Evropi vedno bolj razširjen. Morda ga bomo v prihodnje imeli tudi v Sloveniji. Zanj se najbolj zavzemajo v industriji pijač, ki bo morala v prihodnjih letih dosegati evropsko določene cilje na področju embalaže in odpadne embalaže. Nov sistem ločenega zbiranja plastenk in pločevink bi terjal začetni vložek, a njegovi zagovorniki izpostavljajo številne prednosti v primerjavi s sedanjim sistemom odvoza in ločevanja odpadne embalaže. To so: večja stopnja vračanja, zmanjšanje onesnaženja, nižje emisije CO2, razpoložljivost recikliranega PET materiala in aluminija visoke kakovosti, doseganje ciljev krožnega gospodarstva ter večja sledljivost in transparentnost materialnih in finančnih tokov. Nasprotniki, med katerimi je vedno bolj osamljena Zbornica komunalnega gospodarstva, pa so prepričani da je sedanji sistem odvoza in ločevanja zelo učinkovit in novega sistema ne potrebujemo. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bo po proučitvi podatkov in stališč vpletenih, predvidoma v juniju, pripravilo zakonodajni okvir, s katerim bo določilo obveznosti za deležnike. Več v prispevku Jernejka Drolec.


20.5.2024

Posledice razprodaje prehranskega sektorja

Prodaja večinskega deleža Panvite hrvaški družbi Mplus in napoved prodaje Celjskih mesnin hrvaškemu mesnemu podjetju Pivac sproža številne bojazni. Kaj dolgoročno pomeni razprodaja strateško pomembnega prehranskega sektorja, ki se postopno dogaja že vse od osamosvojitve dalje? Je to priložnost za razvoj agroživilstva pri nas ali samo za lastnike, ki prodajajo podjetja? Kam bo hrvaški lastnik usmerjal nadaljnji razvoj? Kakšna so tveganja za oskrbo prehranskih verig? Zdi se, da je na kocki prehranska suverenost države, a politika presenetljivo molči. O tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Jernejko Drolec in gosti: Toni Balažič, izvršni direktor Panvite Andrej Udovč, agrarni ekonomist z Biotehniške Fakultete Ervin Kosi, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič, predstavnik Državnega sveta.


17.5.2024

Ob prodaji živilske industrije tujcem bi morala država prižgati rdeče alarme

Medtem ko v javnosti odmevajo lastniške spremembe v dveh pomembnih slovenskih agroživilskih podjetjih - Panvita in Celjske mesnine - v katere vstopa hrvaški kapital, ugotavljamo, da je država v zadnjih dveh desetletjih razprodala večino slovenskih živilskih paradnih konjev. Aktualni prodaji zato med kmete in tudi v samo živilsko dejavnost vnašajo določeno mero negotovosti. Kako na zadnja dogajanja v živilski panogi gledajo v tistih podjetjih, ki ostajajo v slovenskih rokah? Med njimi so Tovarna olja Gea d.o.o., ta letos praznuje 120 let delovanja, podjetje Medex, ki praznuje 70 let, in Skupina Jata Emona kot največji lastnik živilskih podjetij v zasebni lasti, tudi podjetje Pivka Perutninarstvo.


29.4.2024

Naš sistem zaščite sadjarstva pred tveganji caplja za razvitimi

Čeprav so pred nami zelo topli dnevi, bodo posledice letošnje pozebe na kmetijstvu ostale. Veliki temperaturni skoki in mrzla jutra ter s tem povezana tveganja za rastlinsko proizvodnjo spomladi niso več izjema. Pri tem so zlasti na udaru sadjarji. Ti lahko z različnimi agrotehničnimi ukrepi, kot je uporaba pripravkov za krepitev rastlin na osnovi alg oz. aminokislin, delno zmanjšujejo škodo, toda sadjarska panoga bi potrebovala učinkovito zaščito z oroševalno-namakalnimi sistemi, ki bi varovali pridelek ne samo ob večjih pozebah, ampak tudi v sušnih obdobjih. Tudi suše so namreč vedno pogostejša težava kmetijske pridelave. Preboja na tem področju ni zaradi birokratskih ovir na tem področju, opozarja Boštjan Kozole, direktor največjega sadjarskega podjetja Evrosad in predsednik Združenja za sadjarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije. Z njim se je pogovarjala Jernejka Drolec. Kot kaže pa bo na ocene škode po aprilski pozebi treba še počakati.


28.4.2024

Ohranjanje suhih travišč

Pozeba, ki tudi letos ni prizanesla kmetijstvu, je postala stalnica. O tem, kako so v najbolj kritičnih dneh reševali svoj pridelek, smo se pozanimali na eni od dolenjskih kmetij. Pridelovalci pa bi v prihodnje potrebovali tudi učinkovitejše ukrepe, ki bi jih podprla država. Govorili smo tudi o zakonodaji, ki se pripravlja na evropski ravni, glede proizvodnje in rabe rastlin, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami. Te so lahko koristne, prinašajo pa tudi nekatere pasti. Predstavili smo tudi prvi rezultatsko usmerjen ukrep, namenjen ohranjanju suhih travnikov, izvajati naj bi se začel prihodnje leto. Ključno pri tem je, da se kmetje naučijo spremljati stanje travišč in da se vzdrževanje ali izboljševanje zaščitenih habitatov tudi pošteno ovrednoti.


24.4.2024

Gensko spremenjena hrana – prednosti in slabosti novih genomskih tehnik

Na tržiščih zunaj Evropske unije se že pojavljajo semena in plodovi rastlin, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami. Na Evropskem tržišču jih še ni, toda Evropska komisija je s predlaganimi omilitvami predpisov in podporo evropskega parlamenta že začela tlakovati pot tudi rastlinam za krmo in hrano s spremenjenim genomom. Česa o dodajanju in odvzemanju genov v rastlinah še ne vemo? Zakaj je pomembno, da so gensko spremenjene rastline, hrana in krma označene? Katere prednosti in katere slabosti prinašajo nove genomske tehnike za prihodnji razvoj kmetijstva in semenarstva in za prehransko suverenost na splošno? O tem z voditeljico Jernejko Drolec in gosti: Renata Puc, sektor za hrano in krmo Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jana Murovec, katedra za genetiko, biotehnologijo, statistiko in žlahtnjenje rastlin na biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Martina Bavec, fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze Maribor, ambasadorka ekološkega kmetijstva Roman Žveglič, predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Irena Rotar, Združenje za trajnostno prihodnost ‒ Civilna iniciativa Ekoci


31.3.2024

Birtovi kmečki skladi

Oddajo Od setve do žetve na praznik velike noči začenjamo s predstavitvijo sodelovanja Aktiva žensk Loka pri Zidanem mostu s tamkajšnjo župnijo. Že pred današnjim praznikom so skupaj pripravili razstavo pirhov. Za ohranjanje tradicije na podeželju so pretežno zaslužne kmečke ženske, seznanijo nas s posebnostmi velikonočne pojedine na njihovem območju. Na obisku kmetije pri Kozini spoznamo inovativnega mladega kmeta Domna Benčino. Domislil se je svojevrstnega koncepta financiranja proizvodnje, in sicer Birtovi kmečki skladi. Model je prenosljiv tudi na druge kmetije. Predstavniki kmetijskih gospodarstev pa predstavljajo izkušnje z ohranitvenim kmetijstvom, z izrazitim poudarkom na ohranjanju tal. Gonilna sila širjenja tega načina kmetovanja je Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo.


20.3.2024

Mateja Čalušić: Dokazati moramo, zakaj je obdavčevanje plačil za težje pogoje obdelave neupravičeno

Na čelo kmetijskega ministrstva je v najbolj dramatičnem obdobju evropskega kmetijstva, ko evropska mesta hromijo množični protesti kmetov in ko tudi slovenski kmetje zahtevajo rešitev številnih nakopičenih problemov, iz poslanskih vrst stopila Mateja Čalušić. Kako razmeroma neizkušena političarka obvladuje napete situacije in kako je umirila nezadovoljne kmete, da so odpovedali za včeraj napovedani veliki protest v Ljubljani? Obljube so bile dane ‒ ali ima ministrica moč, da jih bo tudi uresničila? Bo v kolesju zelene transformacije kmetijstva žrtvovala male hribovske kmetije in ali bo pospešila proizvodnjo v rastlinjakih? Z ministrico za kmetijstvo se bo o aktualnih vprašanjih pogovarjala Jernejka Drolec..


10.3.2024

16 mio za mlade kmete

Predstavljamo dva pomembna razpisa za spodbudo prenosa kmetij na mlajše generacije. V javnem razpisu za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov je temu namenjenih krepkih 16 mio evrov. Več kot 3 mio evrov nepovratnih sredstev pa je razpisanih za medgeneracijski prenos znanja.Na mlade kmete stavijo tudi nekatere občine, med njimi je občina Brežice, kjer so na kmetijskem forumu posebno pozornost namenili izzivom in priložnostim mladih na podeželju. Osvetljujemo tudi rezultate projekta TERA, ki se je med drugim ukvarjal z iskanjem ravnovesja med delom, prostim časom in počitkom na podeželju. Projektni partnerji so naredili premik v razumevanju enakosti spolov in pridobili nove kompetence na tem področju.


5.3.2024

Kako in kam iz kaosa v kmetijstvu

Preveč okoljevarstvenih zahtev, preveč birokracije in preveč poceni hrane iz Ukrajine, sporočajo množični protesti kmetov po Evropi. Nezadovoljne so tudi slovenske krovne organizacije kmetov, ker v pogajanjih niso slišani in ker ni konkretnih rezultatov, pa naj gre za vprašanje obdavčitev, suhih zadrževalnikov ali kaj tretjega. Toda stari koncepti kmetovanja v času bliskovitih podnebnih in širših družbenih sprememb ne zdržijo več. Razmere v kmetijstvu so kritične in kaotične. Katero pot izbrati, da bodo kmetje preživeli in bo zadoščeno tudi okoljevarstvenim in drugim zahtevam trajnosti? O vsem tem v studiu ob 17.00 z Jernejko Drolec in gosti: Maša Žagar, generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Katarina Denac, predstavnica Društva za opazovanje in proučevanje ptic Emil Erjavec, agrarni ekonomist iz Biotehniške fakultete


14.2.2024

Samo še 16 odstotkov porabljene hrane je pridelane v Sloveniji

Javni zavodi skupaj z javnim sektorjem naročijo za več kot 200 milijonov evrov hrane letno. Večina hrane na krožnike otrok, bolnih in ostarelih v javnih zavodih pride iz tujine, čeprav si tako slovenski agroživilski sektor kot tudi javni zavodi želijo več lokalno pridelane hrane. Posamezni primeri dobre prakse kažejo, da je treba iskati poenostavitve pri javnem naročanju hrane, povezati tako ponudbo kot naročila in poenotiti jedilnike. Rešitve prinaša tudi digitalizacija postopkov. Kmetijsko ministrstvo napoveduje delovanje medresorske delovne skupine, ki se bo spopadla z vprašanjem, kako narediti preboj slovenske hrane v javne zavode.


28.1.2024

Zadruge so spet v modi

Čas negotovosti, v katerem smo, kliče po povezovanju in soustvarjanju stabilnejše prihodnosti. V tujini kmetje ne nastopajo sami na trgu, ampak povezani, tako zmanjšajo stroške in so odpornejši na krize. V oddaji predstavljamo enega od uveljavljenih poslovnih zadružnih modelov pri nas, ko kmete povezuje mlekarna. Govorimo o mlekarni Celeia, ki je v skoraj 100% lastništvu kmetov zadružnikov. Spoznamo trajnostni model v Španiji -specilizirano ovčerejsko kooperativo, ki gradi na močni blagovni znamki z zaščiteno geografsko označbo. Na pot pa pospremimo tudi povezovanje ekoloških kmetov iz Pomurja v društvu in v zadrugi.


22.1.2024

Zakaj se je popis košarice živil izrodil?

Hrana in pijača sta se po statističnih podatkih lani podražili. Popis cen osnovnih živil vladne košarice pri šestih trgovcih pa v povprečju kaže na več kot polovično znižanje popisanih cen. Pri tem gre za zavajanje, ugotavljajo kupci, saj tako poceni izdelkov v trgovinah takoj zmanjka. Tako imenovana košarica se je sprevrgla v manipulacijo, napačen in škodljiv ukrep. Prinesel je neželene dampinške cene uvoženih živil in pritisk na cene pridelkov domačih kmetov in dobaviteljev. Do kdaj ga bo kmetijsko ministrstvo še zagovarjalo? Odgovore je iskala Jernejka Drolec z gosti v Studiu ob 17.00. Gostje: – predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič; – predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah; – generalna sekretarka Zveze potrošnikov Slovenije Jasmina Bevc Bahar. Predstavljamo tudi stališča agrarnega ekonomista dr. Emila Erjavca in predsednika uprave Celjskih mesnin Izidorja Krivca ter razmere v Avstriji in na Hrvaškem.


7.1.2024

Umetna inteligenca pomaga pri odločitvah tudi v zadružnem poslovanju

Oddaja Od setve do žetve prinaša dva poudarka, to sta uporaba umetne inteligence v kmetijstvu in projekcije podnebnih sprememb. Predstavljamo prve pozitivne učinke pri uporabi umetne inteligence v kmetijski zadrugi Šaleška dolina. Predpogoj za to sta urejen zajem in digitalizacija podatkov. Seznanjamo se s skrb vzbujajočimi podnebnimi projekcijami ter možnimi rešitvami za zmanjšano tveganje pridelave. Med njimi so investicije v zaprte sisteme in v moderne tehnologije. Podnebne spremembe upoštevajo tudi novi gozdnogospodarski in lovskopravljavski načrti do leta 2030.


22.12.2023

Pomisleki glede uvajanja genomskih tehnik

Med cilji, ki si jih je v času predsedovanja EU zadala Španija, je bila priprava razrahljane zakonodaje, povezane z uporabo novih genomskih tehnik na področju rastlinske proizvodnje hrane in krme ter semenarstva in gozdnega reprodukcijskega materiala. Pri tem ni uspela, saj so bili za večino držav članic njihovi predlogi preveč ohlapni. Španija je sicer med zelo liberalnimi državami glede gojenja kmetijskih rastlin, ki so rezultat poseganja v njihove genome. Njihov predlog treh uredb na tem področju na zadnjem, novembrskem svetu kmetijskih ministrov, ni dobil kvalificirane večine. To pomeni, da še vedno velja, da morajo vse nove gensko spremenjene rastline na evropskem trgu prestati strog postopek preverjanja na Evropski agenciji za varno hrano. Uvajanju genomskih rastlin v kmetijstvo in v prehranske verige pri nas ostro nasprotujejo predstavniki civilne družbe in ekološkega kmetijstva, zadržano je tudi kmetijsko ministrstvo.


18.12.2023

Segrevanje planeta ogroža slovenske gozdove

Če se na prvi pogled zdi, da gozdovi v Sloveniji dobro kljubujejo podnebnim spremembam, pa se v resnici v gozdovih marsikaj dogaja. Bolj kot bo v naslednjih letih vroče, večja bo ogroženost drevesnih vrst, ki trenutno prevladujejo v naših gozdovih. Bomo na območju Slovenije do konca stoletja imeli samo še sredozemsko makijo? Jernejka Drolec se je ob robu posveta, ki so ga organizirale nevladne organizacije Focus, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic in CIPRA, o vlogi gozdnih sistemov v luči podnebnih sprememb pogovarjala z dr. Primožem Simončičem z Gozdarskega inštituta Slovenije. Vprašala ga je, kakšne scenarije za gozdove izrisujejo raziskave.


14.12.2023

S pomočjo SRČKA, simbola za varovalno živilo v aplikaciji VešKajJeš, bo na naših krožnikih še bolj zdrava hrana

Brezplačna mobilna aplikacija VešKajJeš, s katero lahko hitro prepoznamo hranilno sestavo živil, potrošnikom po novem sporoča tudi ali neko živilo ali pijača spada med živila, priporočena za varovanje srca in ožilja. V tem primeru se bo na zaslonu poleg semaforja o hranilni sestavi pokazal srček - znak varovalnega živila. V registru aplikacije VešKajJeš, ki se dopolnjuje, je trenutno dobrih 1400 živil z znakom varovalnega živila. Ta aplikacija spodbuja živilska podjetja k bolj zdravi reformulaciji izdelkov. V okviru projekta, v katerem sodelujejo Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Zveza potrošnikov Slovenije in Inštitut za nutricionistiko, izvajajo tudi usposabljanja za uporabo aplikacije za mladostnike in starejše. Več v prispevku Jernejke Drolec.


10.12.2023

Turistične kmetije na Koroškem stavijo na povezovanje

Turistične kmetije na Koroškem navdušujejo na vsakem koraku. Največji preboj so dosegle prav zaradi medsebojnega sodelovanja in povezovanja. Najbolj znane jedi iz bogate koroške gastronomske dediščine na kmetijah so kvočevi nudeljni, povitnek, mežrli, rpičeva župa, koroški mošt in črnice. Poleg vrhunskih okusov ponujajo tudi doživetja vseh vrst. V oddaji Od setve do žetve smo jih obiskali samo nekaj: ekološko turistično kmetijo Ravnjak, kmetijo in ekohotel Koroš, kmetijo Mikl, kmetijo Ploder, Izletniško in učno turistično kmetijo Klančnik in kmetijo Lešnik.


16.11.2023

Delež slovenske hrane v javnih zavodih se povečuje, kaj pa v trgovinah?

Ob dnevu slovenske hrane bo v šolah in vrtcih jutri že 13. tradicionalni slovenski zajtrk. Delež slovenske hrane v šolskih kuhinjah se je v zadnjih letih precej povečal. Kaj pa v trgovinah? Ali hrano iz lokalnih surovin izpodrivajo živila uvožena iz držav, kjer veljajo nižji standardi kvalitete? V raznoliki ponudbi kruhov je manj kot polovica slovenske pšenice. Kako povečati kmetijsko proizvodnjo in okrepiti verige prehranske oskrbe, da bomo lahko jedli več slovenske hrane? Odgovore iščemo v Studiu ob 17.00 z voditeljico Jernejko Drolec in gosti: David Kovačič, glavni izvršni direktor trgovske verige Spar; Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij; Alenka Marjetič, predstavnica Zadružne zveze Slovenije in Denis Vitez , mladi prevzemnik, pridelovalec žita iz Tešanovcev pri Moravskih Toplicah.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt