Iskanje
Kako urediti dolgotrajno oskrbo za zapuščene živali? To je le ena od predlaganih sprememb v noveli o zaščiti živali, ki jo bo prihodnji teden obravnaval državni zbor. Med novostmi, ki pa so naletele na odpor zavezancev, med drugim predlog za prenos finančnega bremena dolgotrajne oskrbe živali v zavetiščih iz države na občine, obvezno čipiranje mačk in odprava kletk za kokoši nesnice po letu 2028. Zakaj nasprotovanje, kakšni so pomisleki in kakšni so drugi predlogi? O tem v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Jernejko Drolec in gosti. To so: Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Gregor Košir, predstavnik Skupnosti občin Slovenije; Maša Cerjak Kastelic, predstavnica Zveze nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije in Lina Debeljak, iz Društva za zaščito živali Novo mesto.
53 min • 12. 06. 2025
Včeraj zvečer je medved hudo poškodoval sprehajalko v okolici Škofljice, natančneje na območju Gradišča nad Pijavo Gorico. Kot so sporočili z Ministrstva za naravne vire in prostor gre za splet nesrečnih okoliščin. Zaradi hudih poškodb so napadeno odpeljali v ljubljanski klinični center. V akcijo za zaščito ljudi so stopili policisti, ki svetujejo občanom naj se izogibajo hoji v gozdu na širšem območju Škofljice. Nevarno žival iščejo lovci, ki jo bodo zaradi varnosti ljudi usmrtili. Dogodek bo zagotovo sprožil razprave o prevelikem števili medvedov v Sloveniji. Za ravnanje z zvermi je sicer pristojno ministrstvo za naravne vire in prostor. Kot so pojasnili je po izdani in veljavni odločbi na širšem območju napada, tj. Menešije proti Ljubljanskemu barju, sicer izdano dovoljenje za odstrel 32 medvedov, od tega na območju lovske družine Škofljica za 4 medvede. Jernejka Drolec je nekaj informacij o tem dogodku poiskala na Lovski zvezi Slovenije, pogovarjala se je s predsednikom Lovske zveze Slovenije Alojzom Kovšco.
7 min • 28. 05. 2025
Po včerajšnjem večurnem obsežnem izpadu elektrike v Španiji, na Portugalskem in na jugu Francije so se razmere po večini že normalizirale. Kaj je povzročilo električni mrk na Pirenejskem polotoku, še raziskujejo. Tuji mediji povzemajo oceno podjetja Neara, ki se ukvarja z električnimi omrežji, da je možnosti za ta incident več: od fizične napake v omrežju do kibernetskega napada ali izjemnega neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem. Prva ocena upravljavca portugalskega električnega omrežja REN pa je bila, da naj bi bil električni mrk posledica redkega atmosferskega pojava. Izpad je prizadel več milijonov ljudi. Drugod po Evropi večjih težav ni bilo, v pogovoru z Jernejko Drolec pojasnjuje Franc Kropec, vodja službe za obratovanje v družbi ELES, ki je sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja v Sloveniji.
5 min • 29. 04. 2025
Hribovske in gorske kmetije so bile v preteklem obdobju prikrajšane glede dostopa do investicijskih sredstev. Pogoji razpisov so bili napisani tako, da so bile v praksi izločene iz konkurence. Osnutek novega zakona o kmetijstvu daje upanje na ustreznejše ukrepe za izboljšanje položaja tistih kmetij, ki vztrajajo na območjih z omejenimi dejavniki pridelave, meni Irena Orešnik, predsednica Združenja gorsko-hribovskih kmetij Slovenije. V oddaji se bomo pogovarjali z njo in z Gregorjem Mlakarjem, mladim prevzemnikom gorsko-hribovske kmetije iz kamniškega hribovja. Največjo obremenitev mu pomenijo evidence, ki poberejo ves prosti čas. Na kmetiji Slanovih z Murskega polja pa nam bosta rejca Branko in Marko ponosno predstavila najhitrejšega slovenskega konja, ki sliši na ime Frodo.
22 min • 27. 04. 2025
Predlog novele zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, ki je v parlamentarnem postopku, želi ukiniti obvezno članstvo v tej temeljni kmetijski nevladni organizaciji kmetov. V oddaji se sprašujemo, kakšno naj bo članstvo v zbornici v prihodnje? Bi bilo bolje članstvo namesto na lastništvo zemljišč vezati na standardni prihodek kmetij? Slišali bomo tudi, kaj o predlaganih obsežnih zakonodajnih spremembah, ki jih pripravlja ministrstvo za kmetijstvo, pravijo mladi. Z mladim kmetom Simonom Čretnikom pa se pogovarjamo o tem, katere cilje izpolnjuje njihov edinstven hlev.
22 min • 30. 03. 2025
Ideja o ukinitvi obveznega članstva v Kmetijsko-gozdarski zbornici je znova aktualna. Predlog novele zakona s to vsebino je v parlamentarnem postopku, pred kratkim sta ga vložila koalicijska poslanca Gibanja Svoboda in SD. Prostovoljno članstvo pomeni začetek konca zbornice, pa svarijo nasprotniki tega predloga. Je razlog za reorganizacijo članstva v tej zbornici samo politične narave; ali prostovoljno članstvo koristi kmetom? O argumentih za in proti uvedbi prostovoljnega članstva v zbornici v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Robert Janev, poslanec Svobode v Državnem zboru; dr. Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Stane Kavčič, kmet in agrarni ekonomist, profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani; Branko Virag, predsednik Združenja kmetijskih podjetij pri GZS.
56 min • 26. 03. 2025
V zadnjem času veliko pozornost namenjamo vprašanjem varnosti. Eden od vidikov varnosti je tudi prehranska varnost, ki je ena od tem jutrišnjega vladnega posveta o krepitvi odpornosti. Ko govorimo o prehranski varnosti je pomembno tudi, da imamo ljudi, torej kmete, ki bodo v prihodnje pripravljeni pridelovati hrano. Pogosto namreč opozarjajo, da za to kar pridelajo niso pravično plačani v primerjavi s ceno, ki jo za hrano na koncu plača potrošnik. Jernejka Drolec se je o ceni hrane pogovarjala z Brankom Ravnikom, z varuhom odnosov v verigi preskrbe s hrano. Na osnovi analiz, ki jih je pripravil njegov predhodnik, ugotavlja, da je slovenska hrana v trgovinah cenejša od tuje.
8 min • 18. 03. 2025
V oddaji napovedujemo niz javnih razpisov za naložbe v primarni kmetijski dejavnosti. Gre za razpise, ločene po posameznih skupinah: za male kmetije, za gorske kmetije, za rastlinjake, za mlade prevzemnike in druge. Z nami bo delil svoj pogled na kmetijstvo mlad kmet iz Bele krajine, ki opozarja na preveč administracije in preslabo urejeno področje socialne varnosti kmetov, predstavili pa bomo tudi zagate rejcev in veterinarjev po izgubi statusa države, proste bolezni BTV(bolezni modrikastega jezika).
21 min • 02. 03. 2025
Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2025, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu. Projekt, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje in podpira ministrstvo za kmetijstvo, se je začel pred 11imi leti . Osnovna cilja projekta sta dva: ozaveščati potrošnike in jim pomagati pri prepoznavanju novih oz. izboljšanih živil in na drugi strani spodbujati gospodarstvo pri razvoju trajnostnih živil, predvsem takšnih z ugodnejšo hranilno sestavo in ugodnim vplivom na okolje. Izmed 68 prijav, ki so prispele na razpis, se je v končni izbor skozi vse kriterije prebilo 8 podjetij oz. inovativnih izdelkov. Letos so nagrade prejeli Pekarna Spar za čičerikino copatko, Mlinotest za beljakovinske testenine Mlinotest Active Protein Sedani, Bio dobrote za linijo ekoloških mlečnih izdelkov z okusom banane, Spar za solati Champ in Hot Champ ter Nikino bovlo, Pivka Perutninarstvo za piščančjo in veggie solato Mexicana, in BioWay za rastlinsko 'bolognese' omako s korenčkom. Posebno nagrado za inovativnost v skupini slovenskih tradicionalnih jedi je prejela Ekološka kmetija Kukenberger za slane štruklje, posebno nagrado za inovativnost pri lokalni pridelavi in predelavi živil pa Lifis za linijo liofilizirane zelenjave.
8 min • 05. 02. 2025
Kmetijsko ministrstvo je poslalo v javno obravnavo zakonodajo, s katero posodablja ureditev področja v svoji pristojnosti. Temeljni v tem svežnju je zakon o kmetijstvu. Že v prvih dneh javne obravnave je sprožil burne odzive, predvsem v zvezi s prenosom javne službe kmetijskega svetovanja s Kmetijsko gozdarske zbornice na ministrstvo in novo razporeditvijo kmetij v štiri ekonomske razrede. O tem, kateri so razlogi za te in še nekatere druge spremembe ter kakšne bodo posledice za podeželje, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Doris Letina, predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine; Peter Pribožič, vodja kmetijskega svetovanja na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj.
51 min • 04. 02. 2025
Ne samo vreme, tudi zakoni krojijo kmetijstvo. Kmetijsko ministrstvo je v preteklem tednu z objavo šestih predlogov ključnih zakonov, ki so že v javni obravnavi, dodobra razburkalo razpoloženje v kmetijstvu. Nekatere predlagane novosti, med katerimi je najodmevnejša reorganizacija javne službe kmetijskega svetovanja, predstavljamo v današnji oddaji Od setve do žetve. V njej smo nanizali tudi pripombe Kmetijsko gozdarske zbornice na izhodišča za obdavčitev nepremičnin.
22 min • 02. 02. 2025
Minule dni smo bili priča obilnejšemu deževju in hitremu dvigu temperatur, ki so bile previsoke za ta letni čas. Prezgodnje otoplitve povzročajo manjšo odpornost rastlin in s tem lahko vplivajo na pridelavo ozimnih žit ali sadnega drevja. Izrazito toplo vreme v zadnji dekadi januarja in nadaljevanje takih temperatur v februarju na poljih lahko povzroči zgodnejšo vegetacijo predvsem žit, oljne ogrščice in trav. Tako zgodnja vegetacija pa seveda predstavlja večje tveganje za pozno spomladanske zmrzali. V preteklosti smo zaradi zgodnjega pričetka vegetacije in kasneje pozne spomladanske zmrzali že imeli primere, da so bili tako pri ječmenu kot tudi pšenici klasi v času žetve prazni – brez zrnja. Prav tako aprilske zmrzali v zadnjih letih skoraj vsako leto prizadenejo sadno drevje. Rastlina v fazi mirovanja brez težav prenese negativne temperature, ko pa preide v višje razvojne faze pa te negativne temperature že lahko povzročijo poškodbe na rastlini. S tako zgodnjo otoplitvijo se pa tudi predčasno pojavijo bolezni in škodljivci. Posledično lahko imajo določene vrste škodljivcev več razvojnih ciklov kot običajno. To pa v rastlinski proizvodnji posledično pomeni več težav in višje stroške pridelave. Kdaj, v katerih mesecih bo kmetijska proizvodnja najbolj ranljiva zaradi spremenjenih vremenskih vzorcev? O tem se je Jernejka Drolec pogovarjala z agrometeorologinjo dr. Andrejo Sušnik iz Agencije Republike Slovenije za okolje.
7 min • 30. 01. 2025
Šest ključnih zakonov kmetijskega ministrstva, ki so od ponedeljka že v javni obravnavi in eden, ki bo predvidoma prihodnji teden, te dni razburja predstavnike kmetov in lastnikov gozdov. Kmetijsko gozdarska zbornica, ki je največja nevladna stanovska organizacija kmetov, ni imela možnosti sodelovati v pripravi posodabljanja obsežnega svežnja zakonodaje, ki se tiče kmetijstva, hrane, krme, zdravja živali, kmetijskih zemljišč in gozdov. Prvi pregled obsežnih predlogov pa kaže, da bodo enomesečni roki za vlaganje konstruktivnih predlogov in pripomb prekratki, zato bodo predlagali podaljšanje. Trenutno najbolj odmeva predvidena reorganizacija javne službe kmetijskega svetovanja. Gre za prenos 330 kmetijskih svetovalcev in pripadajočih 11 mio evrov za njihovo delo iz kmetijsko gozdarske zbornice na nov organ v sestavi kmetijskega ministrstva Upravo za svetovanje in razvoj kmetijstva. Več v prispevku Jernejke Drolec.
6 min • 29. 01. 2025
Delež lastnikov oz. nosilcev dejavnosti kmetij, mlajših od 35 let, se je v zadnjih petih letih znižal na zgolj 3,5 odstotka. Ali zanimanje za prevzem kmetije med mladimi upada? Katere so ovire pri prenosu kmetije na mlajše rodove? Posledice odhajanja mladih iz kmetijstva so za državo lahko hude: zaostajanje razvoja, učinkovitosti in ekonomski moči panoge, praznjenje podeželja in negativen vpliv na turizem. S katerimi ukrepi bo država ustavila negativne trende? O tem v Studio ob 17.00. Gostje: dr. Maša Žagar, generalna direktorica direktorata za kmetijstvo, MGKP; dr. Jože Podgoršek, predsednik KGZS; Doris Letina, predstavnica ZSPM, ki prihaja s sadjarske kmetije na Goričkem; dr. Ilona Rac, agrarna ekonomistka, raziskovalka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
55 min • 14. 01. 2025
Kmetijska ministrica Mateja Čalušić nam v pogovoru za oddajo Od setve do žetve razgrinja načrte za leto 2025. Pri tem bo pomembna predvsem priprava strateškega načrta za prihodnje obdobje skupne kmetijske politike. Veliko izzivov bo na zakonodajnem področju, kjer med drugim želijo reorganizirati javno službo kmetijskega svetovanja. Tudi s predsednikom Zadružne zveze Slovenije Borutom Florjančičem se pogovarjamo o uspehih preteklega leta in se oziramo k novim izzivom zadružništva. Na obisku pri Žnideršičevih iz okolice Brežic pa izvemo, kako se je v zadnjih letih preoblikovala njihova ekološka kmetija.
21 min • 05. 01. 2025
Novi evropski komisar za kmetijstvo Cristophe Hansen je v prvi polovici tega meseca na »Dnevih kmetijstva in hrane« v Bruslju prvič predstavil izhodišča svojega delovanja na področju skupne kmetijske politike v novem mandatu Evropske komisije. Njegove usmeritve sledijo sklepom Strateškega dialoga, ki ga je na področju kmetijstva in hrane odprla še prejšnja komisija. Na evropski ravni bodo sicer konkretnejši program za trajnosten in konkurenčen kmetijski sektor začeli pripravljati v začetku novega leta. V prvi polovici decembra je bil sprejet tudi politični dogovor o prostotrgovinskem sporazumu med EU in državami Južnoameriškimi državami skupine Mercosur, ki bo z nizko ceno kmetijskih in živilskih proizvodov zadal težke udarce evropski kmetijski proizvodnji. Kako bodo napovedani trendi krojili prihodnost slovenskega kmetijstva? O tem, pa tudi o podpori mladim na kmetijah in o digitalnem napredku v kmetijstvu se je Jernejka Drolec pogovarjala z ministrico za kmetijstvo Matejo Čalušić.
11 min • 27. 12. 2024
Sanacija gozdov po lanskih neurjih in posledica, degradacija podlubnikov, je bila uspešna. To je rezultat dobrega sodelovanja proaktivnih lastnikov z javno gozdarsko službo in predvsem izvajalcev del ter razmeroma ugodnega leta brez večjih ujm. Tudi letos pa so razglasili priznanja, namenjena najskrbnejšim lastnikom gozda, ki z zglednim gospodarjenjem in nego vzbujajo pozornost v množici 460 tisoč lastnikov in solastnikov gozdov. V oddaji se bomo pogovarjali tudi s Primožem Jesenkom, letošnjim prejemnikom priznanja za rejo in ohranjanje plemenskih ovac jezersko-solčavske pasme, in Nežo Bric, trenerko borderskih ovčarjev, ki jih usposablja za delo z ovcami.
22 min • 08. 12. 2024
Poslovno okolje v Sloveniji je neprijazno do malih trgovcev in zadrug. Z namenom, da bi ustavili ali ublažili vztrajni trend zapiranja malih trgovin, so mali trgovci ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport ter ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj predlagali nekaj ukrepov. Kot pravijo, se moramo v državi odločiti, ali želimo ohranjati podeželje poseljeno in ali se bomo zoperstavili centralizaciji. Med razlogi za zapiranje malih trgovin so dnevne migracije iz podeželja v mesta, kar pomeni, da tudi podeželski potrošniki nakupe opravijo v trgovskih centrih in ne v domačem kraju, administrativne ovire kot so visoki stroški energije in dela, novo evidentiranje delovnega časa, obvezni odklop zaposlenih in nove finančne obremenitve. Toda podeželske trgovine so srce in duša vsakega kraja in ko se te zaprejo se začne umiranje podeželjskih naselij. Tujina že pozna primere dobrih praks za ohranjanje malih trgovion na podeželju.
7 min • 03. 12. 2024
V Evropsko unijo in torej tudi k nam se bodo od danes dalje lahko uvažali in prodajali samo med in čebelarski proizvodi, ki prihajajo iz obratov, ki jih je odobrila Evropska komisija. Uredba, ki uvaja strožje pogoje za uvoz medu iz tretjih držav je korak k ureditvi zakonodaje na področju trga z medom. Med je namreč poleg oljčnega olja živilo z največ potvorbami. Sicer pa je tveganje za nepristen med največje pri mešanicah medu iz EU in ne-EU držav, pri čemer naj bi veliko potvorjenega medu, ki morda sploh ni med, iz tretjih držav, domnevno iz Kitajske, bilo distribuirano preko Ukrajine. Slovenija je za več reda in transparentnosti predlagala obvezno označevanje po državah porekla tudi za mešanice medu, kar pa še ni v veljavi.
10 min • 29. 11. 2024
Pred največjim praznikom vinogradnikov, dnevom sv. Martina, ki pregovorno mošt spreminja v vino, se po državi vrstijo martinovanja in pokušine mladega vina. Tudi na Bizeljskem se martinovo tradicionalno zaznamuje z veselico s krstom mošta. Od tam je tudi predsednik Vinisa, Blaž Zagmajster, z njim se pogovarjamo o stanju v tej panogi in o pobudi, da se za vinogradništvo v letošnjem letu prizna naravna nesreča. Napovedujemo ozaveščevalno akcijo Teden slovenske hrane, ki je nadgradnja Tradicionalnega slovenskega zajtrka in bo letos potekal prvič. Vino in kakovostna lokalna hrana sta tudi osnova turistične ponudbe, ta pa je na turističnih kmetijah vedno obogatena s tradicijo in regijskimi značilnostmi. Na turistični kmetiji Stogelj iz Luč je to zgornjesavinjski želodec, geografsko zaščitena kulinarična specialiteta.
21 min • 10. 11. 2024
