Iskanje
Tokratni vikend je zaznamovan z največjim praznikom vina, martinovanjem. V oddaji se sprašujemo ali se v poplavi praznovanj ob mladem vinu sporočilo praznika izgublja in izvemo, kako stroka ocenjuje letnik v vinorodni deželi Podravje. Pojasnjujemo vprašanja povezana z računi za uporabnino, ki jih je Sklad kmetijskih zemljišč poslal zakupnikom, ki objektov na njihovih zemljiščih nimajo vključenih v zakupne pogodbe. Izvemo pa tudi katere prednosti kmetijam prinaša uporaba strateškega komuniciranja.
20 min • 09. 11. 2025
Danes je svetovni dan jabolk, prav ta sadna vrsta je daleč najbolj razširjena v slovenski pridelavi sadja, čeprav se v zadnjih letih razvija tudi pridelava jagodičevja in lupinarjev. Stopnja samooskrbe z jabolki je bila lani 27%. Letošnja letina bo kot kaže tretja najslabša v zadnjem desetletju, ko se je začela kriza v sadjarstvu. Pridelava jabolk je izpostavljena številnim tveganjem zaradi podnebnih sprememb, največ škode povzročajo spomladanske pozebe. To je glavni razlog za več kot 40 % nižjo letino kot lani. Ker je zavarovanje predrago, največja zavarovalnica pa tega zavarovanja sploh ne ponuja več, večina sadjarjev, razen največjih, pa pridelkov ne zavaruje. Ob tem sadjarje jezi odločitev naše države, da ne bo izvedla uradnega popisa letošnje škode, kar pomeni, da Slovenije ne more zaprositi za evropsko pomoč, medtem pa je Evropska komisija nekaterim državam že odobrila pomoč zaradi letošnje pozebe sadja. Pridelovalec za kg jabolk dobi med 40 in 50 centi, to je skoraj polovica manj od lanske povprečne odkupne cene. Kako dolgo bodo slovenski sadjarji še kljubovali neugodnemu vremenu, omejitvam glede rabe fitofarmacevtskih sredstev, nedostopnosti do sredstev pri razpisih za investicije za večjo odpornost na podnebne razmere in nizkim odkupnim cenam. Ali rečeno drugače - kako dolgo bomo še jedli slovenska jabolka?
10 min • 21. 10. 2025
Vas jezijo oglasi za nezdravo hrano, s katerimi smo ves čas obkroženi? Vas moti oglaševanje kosmičev, ki imajo preveč sladkorja, a ustvarjajo vtis zdrave hrane? Ste opazili, da se kot Naša super hrana najmočneje promovirajo mesni in mlečni izdelki, ne pa tudi zelenjava, ki jo po prehranskih nutricionistkinih priporočilih v Sloveniji zaužijemo premalo. Ta opažanja in dejstvo, da država z javnimi sredstvi podpira porabo in proizvodnjo hrane, ki je v nasprotju s podnebnimi cilji so zmotili Umanotero in Zvezo potrošnikov Slovenije. Omenjeni organizaciji ob svetovnem dnevu poudarjata, da je oglaševanje najmočnejše orodje, ki vpliva na to, kaj bomo kupili in kaj bomo jedli. Zato pozivata državo k celovitim sistemskim spremembam, kot ključne ukrepe predlagata zakonsko omejevanje oglaševanja škodljive hrane ter prenovo državnega sistema promocije hrane, zakonodajno omejevanje ali prepoved oglaševanja škodljive hrane, podporo kmetom pri preusmeritvi v trajnostne prakse in med drugim prehransko opismenjevanje v šolskih programih.
9 min • 15. 10. 2025
Tokratna osrednja tema je zelenjadarstvo. Z zelenjavo smo v Sloveniji le 37-odstotno samooskrbni in konkurenčno zaostali, investicije v razvoj te panoge so počasne, investitorje odvračajo dolgotrajni postopki pridobitve vseh dovoljenj. Pridelava zelenjave pa je tudi najbolj deficitna znotraj ekološkega kmetijstva. V oddaji slišimo, kaj od države pričakujejo pridelovalci zelenjave in kaj jim odgovarja predstavnica kmetijskega ministrstva. Govorimo tudi o izzivih ekološkega kmetijstva, ki ima velik poudarek v viziji kmetijstva do leta 2040, in izvemo, da je vprašanje skladišč največji izziv prve Pomurske ekološke zadruge.
19 min • 05. 10. 2025
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
24 min • 26. 09. 2025
Pojavi bolezni modrikastega jezika še ne upadajo. Rejci pričakujejo finančno pomoč. Zaradi množičnih poginov ovc je higiensko veterinarska služba preobremenjena, zamude pri odvozu sprožajo zaskrbljenost in kritike na pristojne službe. O problematiki obvladovanja te bolezni govorimo v začetku oddaje. Na Obali so našli več gnezd nevarnega orientalskega sršena, tujerodne invazivne vrste, njegovo širjenje je treba preprečiti, dokler je še čas. Pripravili smo tudi nekaj poudarkov z nedavnega prvega posveta Evropske komisije s predstavniki kmetijskih in drugih nevladnih organizacij pri nas o skupni kmetijski politiki v okviru novega proračunskega okvira.
21 min • 14. 09. 2025
Predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih ureja tudi področje agrofotovoltaike. Gre za inovativno rešitev sočasnega izkoriščanja sončne energije in kmetijskega zemljišča za hkratno proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov in kmetijsko pridelavo. Gre za izrabo kmetijskih zemljišč za doseganje ciljev na področju obnovljivih virov energije ,ali so paneli nad nasadi idealna zaščita rastlin pred ekstremnimi vremenskimi pojavi? Za investitorje pa so privlačni predvsem pričakovani donosi dvojne rabe. O pasteh, zadržkih in prednostih agrofotovoltaike v tokratnem Studiu ob 17-ih s sejma AGRA v Gornji Radgoni. Gostje: Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani; Nina Hojnik, direktorica Združenja slovenske fotovoltaike; Blaž Germšek, predstojnik oddelka za infrastrukturo, raziskave in prenos znanja na Kmetijskem inštitutu Slovenije.
56 min • 26. 08. 2025
V oddaji Od setve do žetve pozornost usmerjamo v bolezen modrikastega jezika, ki se hitro širi po vsej državi. To še najbolj skrbi združenja rejcev in veterinarje praktike, ki pozivajo rejce, naj se odločijo za preventivno cepljenje živali. To je država v celoti prevalila na rejce. Kmetijsko gozdarska zbornica od države zahteva ukrepanje, več o bolezni pa nam pove Tomo Wankmuller, predsednik Veterinarske zbornice Slovenije. Po poljih se širijo invazivne rastline, ki so jih lastniki kmetijskih zemljišč dolžni zatirati, opozarja Marjeta Miklavc iz Kmetijskega zavoda Maribor. Ena največjih nadlog je pelinolistna ambrozija. Izvemo tudi, kako dolgo je trajal sicer uspešen prenos kmetije na mlajšo generacijo na kmetiji Pučnik v občini Oplotnica.
21 min • 17. 08. 2025
Poletje je čas, ko je pritisk na gozdove izjemno povečan. V Sloveniji se krepi turizem, krepi se obračanje k naravi. Ljudje se radi odpravljamo v hribe, povečuje se rekreacija v naravi in gozd se zdi privlačen prostor za različne aktivnosti. Ko k temu dodamo še dobro gobarsko sezono, kakršna je letos, se obiskovalcem na določenih območjih zdi, da ima vsako drevo svojega obiskovalca. Kako povečan pritisk vidi gozdarska inšpekcija in na kakšne zgodbe naletijo pri svojem delu? O tem se je Jernejka Drolec pogovarjala z Urško Ahačič Pogačnik, direktorico inšpekcije za gozdarstvo na Inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ter Marjanom Hrenom, predsednikom Zveze lastnikov gozdov Slovenije.
12 min • 14. 08. 2025
Novela zakona o zaščiti živali, o kateri bo po vetu državnega sveta vnovič odločal državni zbor, razdvaja zagovornike zaščite živali in prašičerejce. Zakonske spremembe med drugim predvidevajo obvezno kastracijo pujskov z uporabo analgetikov in anestetikov. Tomo Wankmüller, predsednik upravnega odbora veterinarske zbornice Slovenije, pojasnjuje razloge za kastracijo in morebitne težave ob uveljavitvi zakona. Veterinarji, ki bi izvajali anestezijo, zaradi upoštevanja biovarnosti ne bi mogli pravočasno kastrirati mladih pujskov, opozarja. Obstaja pa enostavna rešitev s spremembo samega zakonskega besedila pravi. ''Kompromis bi bil dosežen, če bi kastracijo do 7. dneva obvezno izvajali s protibolečinskimi sredstvi, če je pa pujsek večji pa z narkozo in analgetiki.''
12 min • 22. 07. 2025
Prva tema oddaje je agrofotovoltaika. Ta predstavlja dvojno rabo prostora za hkratno proizvodnjo dveh temeljnih strateških dobrin: hrano in električno energijo. Prvi poskusni projekt na tem področju bodo izvajali na sadovnjaku Brdo pri Lukovici. Takšne projekte podpira predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih, ki pa povzroča marsikatero dilemo glede zaščite kmetijskih zemljišč. V nadaljevanju se pogovarjamo z direktorico kmetijske zadruge Slovenska Bistrica Karmen Sadek Pučnik, med drugim o pomenu statusa organizacije proizvajalcev, ki jo je zadruga pridobila za rejce, in vključevanju žensk v zadružni sistem. Predsednica mednarodnega združenja rejcev bosanskih planinskih konj Vesna Stariha pa nas seznani s to kritično ogroženo pasmo konj.
21 min • 20. 07. 2025
Zakonodajna prenova ministrstva za kmetijstvo je zajela tudi področje vinogradništva in vinarstva, panogo, ki je na prelomni točki. Ali lahko zakonodaja zaustavi propadanje in zagotovi spodbudnejše možnosti za razvoj vinarstva? O tem smo se pogovarjali z Juretom Grubarjem, direktorjem zadružne vinske kleti Krško. Za podnebne spremembe zahtevajo prilagajanje. Za vinograde, zlasti na zahodnem delu Slovenije, to pomeni namakanje. Pri doseganju ravno pravega sušnega stresa trte za optimalno kakovost grozdja je v veliko pomoč računalniški program, nam je pojasnil Klemen Lisjak s Kmetijskega inštituta Slovenije. Tokratna tema je tudi poskus dvigovanja ugleda laškega rizlinga na območju Srbije, Hrvaške in Slovenije. Obstaja predlog, da bi v Sloveniji za to vino uporabili staro ime GRAŠICA.
22 min • 22. 06. 2025
Osrednja tema tokratne oddaje so napadi volkov na pašno drobnico. V Sloveniji je bilo ob vstopu v EU 30 volkov, po zadnjem monitoringu leta 2023 pa med 140 in 150 osebkov. Po nedavnem pokolu ovac na Zaplati so rejci drobnice oziroma Sindikat kmetov Slovenije od ministrstva za naravne vire in prostor zahtevali uskladitev nacionalne zakonodaje z evropsko direktivo tako, da bo mogoče uravnavanje številčnosti z odstrelom na vzdržno raven. Pozornost namenjamo tudi proizvodnji prvih solat za trg iz največjega in najsodobnejšega steklenjaka v državi. V Beltincih na prostoru nekdanje prašičje farme Nemščak ga je postavilo podjetje Panvita. Izvemo pa tudi za primer uspešne predaje družinske kmetije iz okolice Vrhnike na mladega prevzemnika.
21 min • 15. 06. 2025
Kako urediti dolgotrajno oskrbo za zapuščene živali? To je le ena od predlaganih sprememb v noveli o zaščiti živali, ki jo bo prihodnji teden obravnaval državni zbor. Med novostmi, ki pa so naletele na odpor zavezancev, med drugim predlog za prenos finančnega bremena dolgotrajne oskrbe živali v zavetiščih iz države na občine, obvezno čipiranje mačk in odprava kletk za kokoši nesnice po letu 2028. Zakaj nasprotovanje, kakšni so pomisleki in kakšni so drugi predlogi? O tem v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Jernejko Drolec in gosti. To so: Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Gregor Košir, predstavnik Skupnosti občin Slovenije; Maša Cerjak Kastelic, predstavnica Zveze nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije in Lina Debeljak, iz Društva za zaščito živali Novo mesto.
53 min • 12. 06. 2025
Včeraj zvečer je medved hudo poškodoval sprehajalko v okolici Škofljice, natančneje na območju Gradišča nad Pijavo Gorico. Kot so sporočili z Ministrstva za naravne vire in prostor gre za splet nesrečnih okoliščin. Zaradi hudih poškodb so napadeno odpeljali v ljubljanski klinični center. V akcijo za zaščito ljudi so stopili policisti, ki svetujejo občanom naj se izogibajo hoji v gozdu na širšem območju Škofljice. Nevarno žival iščejo lovci, ki jo bodo zaradi varnosti ljudi usmrtili. Dogodek bo zagotovo sprožil razprave o prevelikem števili medvedov v Sloveniji. Za ravnanje z zvermi je sicer pristojno ministrstvo za naravne vire in prostor. Kot so pojasnili je po izdani in veljavni odločbi na širšem območju napada, tj. Menešije proti Ljubljanskemu barju, sicer izdano dovoljenje za odstrel 32 medvedov, od tega na območju lovske družine Škofljica za 4 medvede. Jernejka Drolec je nekaj informacij o tem dogodku poiskala na Lovski zvezi Slovenije, pogovarjala se je s predsednikom Lovske zveze Slovenije Alojzom Kovšco.
7 min • 28. 05. 2025
Po včerajšnjem večurnem obsežnem izpadu elektrike v Španiji, na Portugalskem in na jugu Francije so se razmere po večini že normalizirale. Kaj je povzročilo električni mrk na Pirenejskem polotoku, še raziskujejo. Tuji mediji povzemajo oceno podjetja Neara, ki se ukvarja z električnimi omrežji, da je možnosti za ta incident več: od fizične napake v omrežju do kibernetskega napada ali izjemnega neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem. Prva ocena upravljavca portugalskega električnega omrežja REN pa je bila, da naj bi bil električni mrk posledica redkega atmosferskega pojava. Izpad je prizadel več milijonov ljudi. Drugod po Evropi večjih težav ni bilo, v pogovoru z Jernejko Drolec pojasnjuje Franc Kropec, vodja službe za obratovanje v družbi ELES, ki je sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja v Sloveniji.
5 min • 29. 04. 2025
Hribovske in gorske kmetije so bile v preteklem obdobju prikrajšane glede dostopa do investicijskih sredstev. Pogoji razpisov so bili napisani tako, da so bile v praksi izločene iz konkurence. Osnutek novega zakona o kmetijstvu daje upanje na ustreznejše ukrepe za izboljšanje položaja tistih kmetij, ki vztrajajo na območjih z omejenimi dejavniki pridelave, meni Irena Orešnik, predsednica Združenja gorsko-hribovskih kmetij Slovenije. V oddaji se bomo pogovarjali z njo in z Gregorjem Mlakarjem, mladim prevzemnikom gorsko-hribovske kmetije iz kamniškega hribovja. Največjo obremenitev mu pomenijo evidence, ki poberejo ves prosti čas. Na kmetiji Slanovih z Murskega polja pa nam bosta rejca Branko in Marko ponosno predstavila najhitrejšega slovenskega konja, ki sliši na ime Frodo.
22 min • 27. 04. 2025
Predlog novele zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, ki je v parlamentarnem postopku, želi ukiniti obvezno članstvo v tej temeljni kmetijski nevladni organizaciji kmetov. V oddaji se sprašujemo, kakšno naj bo članstvo v zbornici v prihodnje? Bi bilo bolje članstvo namesto na lastništvo zemljišč vezati na standardni prihodek kmetij? Slišali bomo tudi, kaj o predlaganih obsežnih zakonodajnih spremembah, ki jih pripravlja ministrstvo za kmetijstvo, pravijo mladi. Z mladim kmetom Simonom Čretnikom pa se pogovarjamo o tem, katere cilje izpolnjuje njihov edinstven hlev.
22 min • 30. 03. 2025
Ideja o ukinitvi obveznega članstva v Kmetijsko-gozdarski zbornici je znova aktualna. Predlog novele zakona s to vsebino je v parlamentarnem postopku, pred kratkim sta ga vložila koalicijska poslanca Gibanja Svoboda in SD. Prostovoljno članstvo pomeni začetek konca zbornice, pa svarijo nasprotniki tega predloga. Je razlog za reorganizacijo članstva v tej zbornici samo politične narave; ali prostovoljno članstvo koristi kmetom? O argumentih za in proti uvedbi prostovoljnega članstva v zbornici v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Robert Janev, poslanec Svobode v Državnem zboru; dr. Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Stane Kavčič, kmet in agrarni ekonomist, profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani; Branko Virag, predsednik Združenja kmetijskih podjetij pri GZS.
56 min • 26. 03. 2025
V zadnjem času veliko pozornost namenjamo vprašanjem varnosti. Eden od vidikov varnosti je tudi prehranska varnost, ki je ena od tem jutrišnjega vladnega posveta o krepitvi odpornosti. Ko govorimo o prehranski varnosti je pomembno tudi, da imamo ljudi, torej kmete, ki bodo v prihodnje pripravljeni pridelovati hrano. Pogosto namreč opozarjajo, da za to kar pridelajo niso pravično plačani v primerjavi s ceno, ki jo za hrano na koncu plača potrošnik. Jernejka Drolec se je o ceni hrane pogovarjala z Brankom Ravnikom, z varuhom odnosov v verigi preskrbe s hrano. Na osnovi analiz, ki jih je pripravil njegov predhodnik, ugotavlja, da je slovenska hrana v trgovinah cenejša od tuje.
8 min • 18. 03. 2025
