Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

7. stran

115 epizod

115 epizod


Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.


18. 9. 2022

Eva Markun: Menažerija

Menažerija je večkrat nagrajena zbirka slovenske pisateljice mlajše generacije Eve Markun. O tem, zakaj jo je knjiga tako navdušila ter na kakšen način pisateljica v njej pred nami razgrinja notranje svetove različnih oseb, ki so se znašle na družbenem dnu, bo v tokratni rubriki 7. stran pripovedovala študentka filmske režije Ivana Vogrinc Vidali. Rubriko je pripravila Alja Zore.


11. 9. 2022

Joan Lindsay: Piknik pri Hanging Rocku

V naslednjih minutah sledi rubrika 7. Stran. Tokrat o avstralskem romanu z naslovom Piknik pri Hanging Rocku, ki je še večjo odmevnost kot ob izdaji leta 1967 doživel ob kultni filmski adaptaciji iz leta 1975. Gre za zgodbo postavljeno na avstralsko podeželje leta 1900, ko se skupina dijakinj nekega poletnega dne pripravlja na izlet in ležeren piknik. Valentinovo je in v zraku se čuti razposajeno vznemirjenje. Toda nekaj deklet brez sledu izgine in v zraku ostane skrivnost, ki se ne reši tudi po 217 straneh romana. Sogovornica: bralka Tina Šfiligoj.


4. 9. 2022

7. stran: Osvobojena

Novo sezono naše nedeljske bralne rubrike 7. stran začenjamo z zgodbo, za katero res ne bi mogli verjeti, da je resnična in da je v sodobnem svetu sploh mogoča. Avtorica Tara Westover jo je zapisala pri svojih tridesetih letih, knjiga Osvobojena pa je postala svetovna uspešnica in se uvrstila med knjige leta 2018. Predstavlja jo Barbara Kraševec, ki se sicer vsak zadnji četrtek v mesecu z velikim veseljem pridruži spletnemu bralnemu klubu Brati inu obstati, ki se izvaja v okviru enote Mestne knjižnice Ljubljana - Knjižnice Otona Župančiča.


26. 6. 2022

Thomas Bauer: Kultura dvoumnosti

V knjigi Kultura dvoumnosti nemški profesor arabske književnosti Thomas Bauer pred nami zariše kulturno zgodovino islama, zelo drugačno tako od romantične slike, kakršno nam o Bližnjem Vzhodu ponujajo zgodbe iz Tisoč in ene noči, kot tudi od mračne podobe, kakršna se je o islamskem svetu oblikovala v zadnjih desetletjih, ko se v luči nekaterih skrajnih islamističnih gibanj na to civilizacijo vse bolj gleda kot na nekaj skoraj inherentno zaostalega. Kulturo dvoumnosti, podnaslovljeno Drugačna zgodovina islama, je za tokratno 7. stran izbral in predstavil študent zgodovine in filozofije Fin Lucu Dražovič.


19. 6. 2022

"To je knjiga, ki me je sprovocirala"

"Vse, kar vem, je, da ne vem nič, in celo o tem nisem prepričan." To je eno od vodil francoskega renesančnega humanista, pisatelja in filozofa Michela de Montaigna, ki se je rodil pred skoraj 500 leti. Angležinja Sarah Bakewell je leta 2010 izdala njegovo biografijo z naslovom Kako živeti? Pred osmimi leti jo je prevedel in izdal Janez Penca. Govori o filozofiji tega francoskega plemiča in »izumitelja« esejistične forme na hudomušen, življenjski način. Sogovornica: Elizabeta Vardijan iz Novega mesta, upokojena knjižničarka in slavistka, zdaj aktivna na Univerzi za tretje življenjsko obdobje.


12. 6. 2022

7.stran: Zabubljena

Gospod Janez Križaj je navdušen bralec in si z veseljem izposodi kakšno knjigo, ki jih v DEOS Center starejših Notranje Gorice, kjer gospod Križaj živi, prinesejo iz knjižnice. Avtorica danes predstavljene knjige Zabubljena je Ana Marwan, ki se je po študiju primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani preselila na Dunaj in leta 2008 prejela literarno nagrado, zadnjih šest let pa se posveča izključno pisanju daljših in krajših proznih besedil v nemškem in slovenskem jeziku. Da gre v zgodbi Zabubljena za malce nanavadno pripoved, je gospod Janez Križaj povedal Luciji Fatur in razložil, zakaj mu je bila všeč.


5. 6. 2022

Meta Kušar: Zmaj

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.


29. 5. 2022

7.stran: Brvi čez morje

Andrej Rozman Roza je pravi gledališki človek: piše, prevaja, režira, nastopa, igra. Ima celo svoj teater. Izbor trinajstih dramskih besedil pa ga predstavlja tudi v vlogi dramatika, napisal jih je v zadnjih petnajstih letih. Opazimo žanrsko raznovrstnost in poigravanje s slovenskim jezikom. Zakaj je izbor dram Brvi čez morje še posebej pri srcu tokratnemu sogovorniku Marku Faturju, bomo izvedeli v naslednjih minutah.


22. 5. 2022

Mateja Gomboc: Balada o drevesu

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.


15. 5. 2022

Didier Eribon: Vrnitev v Reims

Vrnitev v Reims je francoski filozof in sociolog Didier Eribon napisal, ko se je ob očetovi smrti po skoraj treh desetletjih vrnil v svoje rojstno mesto in se začel spominjati zgodb svoje družine. Če gre po eni strani tako za intimne spomine uglednega pariškega intelektualca, pa po drugi strani Eribon – ki izhaja iz delavskega razreda – skozi te povsem osebne zgodbe ne zarisuje le svoje družinske zgodovine, ampak tudi življenje francoskega delavstva nasploh. Vrnitev v Reims – ki tako predstavlja tudi odličen vpogled v razslojenost francoske družbe, tamkajšnji izobraževalni sistem in celo politično podobo Francije – je za tokratno 7. stran izbrala fotografija in publicistka Urška Savič. Oddajo je pripravila Alja Zore.


8. 5. 2022

Oscar Wilde: Cantervilski duh

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.


1. 5. 2022

Sven Lindqvist: Iztrebite vse divjake!

Sven Lindqvist bo glavni protagonist nedeljske rubrike Sedma stran. Švedski pisatelj je namreč napisal delo z naslovom Iztrebite vse divjake, v katerem se sam podaja na pot in potopisne trenutke, ki jih je doživel v Afriki, spretno povezuje z dogajanjem v času kolonializma. »So imperialistične velesile opravičile svojo nadvlado zaradi rasizma ali je rasizem upravičen zaradi njih?« je vprašanje, ki si ga zastavi in ki se je močno vtisnilo v spomin bralki Evi MAlovrh. Darja Pograjc pove več.


24. 4. 2022

Jože Smole: Pripoved komunista novinarja

Jožeta Smoleta se večina starejših poslušalcev verjetno spomni predvsem kot predsednika Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, ki je leta 1986 v do takrat nepredstavljivi poslanici zbranim pred televizijskimi sprejemniki voščil vesel božič. Toda knjiga Pripoved komunista novinarja govori o nekem drugem obdobju njegova življenja. Ne le v vlogi politika, ampak predvsem kot novinar in kasneje diplomat je bil namreč Smole v dobrih treh desetletjih po drugi svetovni vojni v prvi osebi priča kopici resnično ključnih geopolitičnih dogodkov, kot so konference Združenih narodov, osamosvajanja nekdanjih kolonialnih držav ali pa oblikovanje Gibanja neuvrščenih. Knjigo Pripoved komunista novinarja, ki nam tako skozi slikovite anekdote uspe na zabaven način približati delček naše zgodovine, je za tokratno 7. stran izbrala novinarka in publicistka Saša Hajzler. Oddajo je pripravila Alja Zore.


17. 4. 2022

Tisja Kljaković Braić: Unadva

Če boste knjigo Unadva avtorice - hrvaške slikarke in ilustratorke Tisje Kljakovič Braić komu ponudili s predlogom, naj kar sede in jo takoj prebere, vas bo seveda samo začudeno pogledal, saj ima knjiga skoraj 200 strani. In če boste vztrajali in bo dotični vendarle odprl knjigo, boste lahko slišali samo še hihitanje in vzklike: »Ja! Točno tako je! Joj, pa to tudi!« Seveda ne gre za to, da knjigo lahko preberemo ali prelistamo na hitro, temveč nam prav vsaka stran ponudi razmišljanje o malenkostih, ki včasih niso le malenkosti, nam pa krojijo vsakdan.


10. 4. 2022

Karl Ove Knausgard: Moj boj

Zapleten odnos sina do očeta je že vse od starih Grkov ena najbolj hvaležnih tem zahodne literarne tradicije. To po svoje potrjuje tudi zvezdnik sodobne norveške književnosti, Karl Ove Knausgard, ki je svojo fascinantno, kar 3600-stransko, čez šest knjig raztezajočo se, romansirano avtobiografijo, ki jo je provokativno naslovil Moj boj, začel prav z brezkompromisno resnicoljubnim pisanjem o očetu. Je pa treba reči, da se Knausgard ni ustavil tu – prav kakor o očetu je namreč pisal tudi o svojem bratu pa o prvi in drugi ženi, celo o lastnih otrocih, da bi navsezadnje izrisal svoj avtoportret z vsemi gubami, bradavicami in brazgotinami vred. To je sicer precej zanimivo, a se obenem postavlja vprašanje, ali je naš užitek ob pričujočem pisanju zgolj voajeristične narave – ali pa se lahko s Knausgardom tudi čustveno poistovetimo? – Odgovor smo iskali v tokratni 7. strani, kjer nam je o Knausgardu, čigar prvi knjigi iz cikla Moj boj imamo, zahvaljujoč prevajalskim naporom Darka Čudna, že nekaj let na voljo tudi v slovenščini, pripovedovala pisateljeva navdušena bralka, Jula Lauks, znanstvena menedžerka pri Inštitutu za statistiko Univerze Ludwiga Maximiliana v Münchnu. Pred mikrofon jo je povabil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva


3. 4. 2022

7.stran - Balerina, balerina

Naša tokratna sogovornica Staša Kumše, bibliotekarka in koordinatorka prireditvene in izobraževalne dejavnosti v Knjižnici Otona Župančiča, pravi, da jo je Balerina, balerina, roman Marka Sosiča, povsem prevzel. Je zgodba o deklici, ki vidi svet s povsem svojimi očmi, dogajanje pa je postavljeno v prepoznavno kraško vas. Gre za krajši roman,ki pa nam veliko pove, pravi Staša Kumše.


27. 3. 2022

Marjan Žiberna: Dedič

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.


20. 3. 2022

David Graeber: Dolg

Knjiga antropologa in anarhističnega aktivista Davida Graeberja z naslovom Dolg: Prvih 5000 let dolžništva je izšla pred dobrimi desetimi leti, ravno v času velikih dolžniških kriz in varčevalnih politik, ki so nastopile po takratni svetovni finančno-gospodarski krizi in ki so pokazale na kup protislovij v naših pojmovanjih dolga. In to takšnih, ki so imela in imajo še danes velike in zelo konkretne posledice, denimo ko nam po eni strani narekujejo reševanje prezadolženih bank z davkoplačevalskim denarjem, po drugi strani pa kakršenkoli odpis dolga razumejo kot popolnoma nemoralno dejanje. Čeprav je dolg eno osrednjih vprašanj mednarodne politike, pa, kot pravi Graeber, »nihče ne ve natanko, kaj sploh je in kako o njem razmišljati.« No, lahko bi rekli, da je delo Dolg: Prvih 5000 let dolžništva morda prvi poskus, da bi se tega vendarle lotili. Knjigo je za tokratno 7. stran izbral in predstavil industrijski oblikovalec Aljaž Vidmar, rubriko pa je pripravila Alja Zore.


13. 3. 2022

Stanka Hrastelj: Prva dama

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.


6. 3. 2022

Terry Pratchett: Small gods

Tokrat o knjigi, ki (še) ni prevedena v slovenski jezik. Kljub temu jo je prebrala – in to celo trikrat – strastna bralka Urša Kačar. Njena izbira je knjiga Mali bogovi avtorja Terryja Pratcheta, ki vleče vzporednice med fikcijo in realnostjo, kritiko in satiro, etiko in moralo, vse skupaj pa začini z veliko britanskega humorja. Sedmo stran je pripravila Darja Pograjc.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt