3 min • 05. 12. 2018
38 let delovne dobe, od tega 25 pri zdajšnjem delodajalcu, kjer se plača, ki pogosto ne dosega niti minimalne, v zadnjih letih ni povečala niti za cent. To je zgodba trgovke, ki je z nami delila svojo vsakomesečno izkušnjo s plačno realnostjo, kjer na plačilni listi vedno pogosteje opaža, da ji delodajalec doplačuje do minimalne plače. Kljub temu torej, da se obseg dela povečuje, plača temu ne sledi.
Gospa Vera po 38 letih dela nima niti za poplačilo vseh položnic, objavljamo plačilno listo
Kako po 38 letih delovne dobe pogledati plačilno listo brez solznih oči? Gospa Vera ima 38 let delovne dobe, od tega 25 pri zdajšnjem delodajalcu. Plača, ki pogosto ne dosega niti minimalne, se v zadnjih letih ni povečala niti za cent. To je zgodba trgovke, ki je z nami delila svojo vsakomesečno izkušnjo s plačno realnostjo. Na plačilni listi vse pogosteje opaža, da ji delodajalec doplačuje do minimalne plače. Kljub temu torej, da se obseg dela povečuje, plača temu ne sledi.
“Vsak mesec končam v minusu.”
In kaj to pomeni konkretno? Bruto plača 703 evre, neto z vsemi dodatki približno 640 evrov. Pogosto, sploh če je vmes še bolniška odsotnost, plača ne doseže minimalne, oktobra ji je delodajalec do minimalne plače moral dodati kar 116 evrov, kar se Veri ne zdi pošteno.
“Včasih sem bila samo prodajalka, zdaj pa sem še pek, prodajalka in čistilka.”
O plačilu se je pogovarjala tudi z delodajalcem, vendar je šel pogovor vedno v isto smer.
“Vedno smo imeli občutek, češ naj bomo veseli, da sploh imamo delo. Torej, ali bomo delali ali naj gremo.”
38 let delovne dobe, od tega 25 pri zdajšnjem delodajalcu, kjer se plača, ki pogosto ne dosega niti minimalne, v zadnjih letih ni povečala niti za cent. To je zgodba trgovke, ki je z nami delila svojo vsakomesečno izkušnjo s plačno realnostjo, kjer na plačilni listi vedno pogosteje opaža, da ji delodajalec doplačuje do minimalne plače. Kljub temu torej, da se obseg dela povečuje, plača temu ne sledi.
Gospa Vera po 38 letih dela nima niti za poplačilo vseh položnic, objavljamo plačilno listo
Kako po 38 letih delovne dobe pogledati plačilno listo brez solznih oči? Gospa Vera ima 38 let delovne dobe, od tega 25 pri zdajšnjem delodajalcu. Plača, ki pogosto ne dosega niti minimalne, se v zadnjih letih ni povečala niti za cent. To je zgodba trgovke, ki je z nami delila svojo vsakomesečno izkušnjo s plačno realnostjo. Na plačilni listi vse pogosteje opaža, da ji delodajalec doplačuje do minimalne plače. Kljub temu torej, da se obseg dela povečuje, plača temu ne sledi.
“Vsak mesec končam v minusu.”
In kaj to pomeni konkretno? Bruto plača 703 evre, neto z vsemi dodatki približno 640 evrov. Pogosto, sploh če je vmes še bolniška odsotnost, plača ne doseže minimalne, oktobra ji je delodajalec do minimalne plače moral dodati kar 116 evrov, kar se Veri ne zdi pošteno.
“Včasih sem bila samo prodajalka, zdaj pa sem še pek, prodajalka in čistilka.”
O plačilu se je pogovarjala tudi z delodajalcem, vendar je šel pogovor vedno v isto smer.
“Vedno smo imeli občutek, češ naj bomo veseli, da sploh imamo delo. Torej, ali bomo delali ali naj gremo.”
Slovenija ima na področju umetne inteligence izredno bogato zgodovino, tako imenovana ljubljanska šola umetne inteligence pa odlikovano mesto pri razvoju strojnega učenja v svetovnem merilu.
6 min • 10. 04. 2026
V Šentprimožu v Podjuni že več kot 110 let deluje društvo Danica, ki ima poleg otroške in odrasle gledališke skupine tudi več pevskih zborov. V Zvezdicah pojejo predšolski otroci, imajo otroški in mladinski zbor, večkrat nagrajen na deželni in zvezni ravni. Upravičeno so ponosni tudi na mešani pevski zbor Danica, ki je bil pred leti razglašen za najboljši zbor avstrijske Koroške in osvaja zlata priznanja na mednarodnih zborovskih tekmovanjih, 2024 tudi na Praga Cantat. Od leta 2000 pa v Šenprimožu pojejo še Korenine Danice, v katerem so zbrani najzrelejši pevke in pevci. V projektu Tri krat tri so združili vse generacije pevcev, jim dodali še orffove inštrumente in s slovenskimi ljudskimi navdušili občinstvo v ljubljanskem Cankarjevem domu.
19 min • 10. 04. 2026
O razvoju dogodkov po dogovoru o premirju smo se pogovarjali s Carmen Švegl, našo dopisnico z Bližnjega vzhoda, ki je v Dubaju.
12 min • 08. 04. 2026
Tako Slovenija kot vsa Evropska unija se ukvarjajo z vprašanjem, kako se najbolj razumno odzvati na energetsko krizo zaradi posledic vojne na Bližnjem Vzhodu. Ekonomisti opozarjajo, da kratkoročni ukrepi ne smejo spodkopavati strateških ciljev glede gospodarskega in energetskega prestrukturiranja. Ukrepi za blažitev krize morajo biti namenjeni najbolj prizadetim in ne vsem povprek, saj sicer podžigajo inflacijo in po nepotrebnem praznijo državne proračune. Kako ocenjuje odziv Evropske unije in zakaj ni naklonjen znižanju DDV na hrano smo se pogovarjali s profesorjem mednarodne ekonomije na Fakulteti za družbene vede dr. Anžetom Burgerjem.
7 min • 07. 04. 2026
Ana Grilc je ena od zavednih in zelo dejavnih koroških Slovenk mlajše generacije. Je pisateljica in novinarka, vsestranska gledališka ustvarjalka; režiserka, scenaristka in dramaturginja, od najzgodnejših let tesno povezana z lutkarstvom. Za svoja besedila in predstave je dobila več nagrad, med drugim vizionarja za lutkovno predstavo Mrličožerec, s katero so Lutke Mladje obeležile 50 let organiziranega lutkovnega delovanja koroških Slovencev. Njeno kulturno ustvarjanje je povezano tudi s pregonom leta 1942, ki je vsajeno v njene gene. Je namreč potomka ene od več kot 200 družin, ki so jih zaradi negovanja slovenskega jezika in kulture odpeljali v delovna in koncentracijska taborišča. Je tudi slikarka, čeprav za likovno ustvarjanje ne ostane veliko časa, in ilustratorka. Vse od najzgodnejših let pa je tesno povezana tudi z Ziljo. Kot pravi, se zaveda odgovornosti, ki jo ima kot govorka ziljskega narečja in kot pripadnica manjšine. Prisluhnite!
9 min • 03. 04. 2026