Iskanje
11 min • 21. 11. 2019
Na zahtevo ministrstva za izobraževanje so učne načrte za predmet aktivno državljanstvo zasnovali na zavodu za šolstvo in centru za poklicno izobraževanje. Vsi dijaki v tretjem letniku poklicnih, strokovno-tehničnih in gimnazijskih programov naj bi ta predmet dobili na urnik v šolskem letu 2022/2023, torej čez tri leta. Povedano drugače, generacija mladostnikov, ki bo čez leto dni vstopila v srednjo šolo bi naj imele v tretjem letniku samostojni predmet aktivno državljanstvo, eno uro na teden in v šolskem letu 35 ur. Učitelji bi njihovo znanje tudi pri tem predmetu kot pri preostalih ocenjevali s številčnimi ocenami od ena do pet. Zapletlo pa se je pri ravnateljih srednjih šol, ki uvedbo tega predmeta soglasno zavračajo.
Ali bo 'aktivno državljanstvo', ki ga predlaga Ministrstvo za šolstvo in šport, vendarle postalo nov predmet?
Na zahtevo ministrstva za izobraževanje so učne načrte za predmet aktivno državljanstvo zasnovali na zavodu za šolstvo in centru za poklicno izobraževanje. Vsi dijaki v tretjem letniku poklicnih, strokovno-tehničnih in gimnazijskih programov naj bi ta predmet dobili na urnik v šolskem letu 2022/2023, torej čez tri leta. Povedano drugače, generacija mladostnikov, ki bo čez leto dni vstopila v srednjo šolo bi naj imele v tretjem letniku samostojni predmet aktivno državljanstvo, eno uro na teden in v šolskem letu 35 ur. Učitelji bi njihovo znanje tudi pri tem predmetu kot pri preostalih ocenjevali s številčnimi ocenami od ena do pet. Zapletlo pa se je pri ravnateljih srednjih šol, ki uvedbo tega predmeta soglasno zavračajo.
Zavod za šolstvo bo prihodnji teden objavil učne načrte za predmet aktivno državljanstvo, in tako odprl javno razpravo o tej zadevi. Učne načrte je pripravila strokovna skupina pod vodstvom mag. Klavdije Šipuš, strokovne sodelavke na zavodu za šolstvo. Pravi, da so zasnovali interdisciplinarni predmet aktivno državljanstvo – v njem prepletajo vsebine z različnih področij: sociologije, filozofije, politologije, tudi prava. Cilj predmeta pa je spodbuditi dijake k informativnemu, odgovornemu demokratičnemu državljanstvu.
Ravnatelji poudarjajo, da mladi zagotovo potrebujejo znanja, veščine, o političnem sistemu države, delovanju evropskih institucij, demokracije. A sočasno dodajajo – da te vsebine že danes poslušajo pri najrazličnejših predmetih. Ravnatelju gimnazije Slovenj Gradec Stane Berzelak izpostavlja, da bi tak eno urni predmet na teden pri dijakih izzval več negativnih učinkov kot pozitivnih; dijake bi odvračalo tudi ocenjevanje. Boji se tudi, da bi ta predmet lahko dobil priokus političnega predmeta.
Ravnatelji opozarjajo, da bi z novim predmetom na urniku kršili dijakom v kar nekaj programih zakonsko določeno število ur pouka na teden – zakona o gimnazijah ter strokovnem izobraževanju jasno določata, pouk splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov, vaj in obveznih izbirnih vsebin po predmetniku lahko obsega brez športne vzgoje tedensko največ 30 ur. Obseg vseh oblik izobraževalnega dela ne sme presegati 36 ur tedensko.
Na zahtevo ministrstva za izobraževanje so učne načrte za predmet aktivno državljanstvo zasnovali na zavodu za šolstvo in centru za poklicno izobraževanje. Vsi dijaki v tretjem letniku poklicnih, strokovno-tehničnih in gimnazijskih programov naj bi ta predmet dobili na urnik v šolskem letu 2022/2023, torej čez tri leta. Povedano drugače, generacija mladostnikov, ki bo čez leto dni vstopila v srednjo šolo bi naj imele v tretjem letniku samostojni predmet aktivno državljanstvo, eno uro na teden in v šolskem letu 35 ur. Učitelji bi njihovo znanje tudi pri tem predmetu kot pri preostalih ocenjevali s številčnimi ocenami od ena do pet. Zapletlo pa se je pri ravnateljih srednjih šol, ki uvedbo tega predmeta soglasno zavračajo.
Ali bo 'aktivno državljanstvo', ki ga predlaga Ministrstvo za šolstvo in šport, vendarle postalo nov predmet?
Na zahtevo ministrstva za izobraževanje so učne načrte za predmet aktivno državljanstvo zasnovali na zavodu za šolstvo in centru za poklicno izobraževanje. Vsi dijaki v tretjem letniku poklicnih, strokovno-tehničnih in gimnazijskih programov naj bi ta predmet dobili na urnik v šolskem letu 2022/2023, torej čez tri leta. Povedano drugače, generacija mladostnikov, ki bo čez leto dni vstopila v srednjo šolo bi naj imele v tretjem letniku samostojni predmet aktivno državljanstvo, eno uro na teden in v šolskem letu 35 ur. Učitelji bi njihovo znanje tudi pri tem predmetu kot pri preostalih ocenjevali s številčnimi ocenami od ena do pet. Zapletlo pa se je pri ravnateljih srednjih šol, ki uvedbo tega predmeta soglasno zavračajo.
Zavod za šolstvo bo prihodnji teden objavil učne načrte za predmet aktivno državljanstvo, in tako odprl javno razpravo o tej zadevi. Učne načrte je pripravila strokovna skupina pod vodstvom mag. Klavdije Šipuš, strokovne sodelavke na zavodu za šolstvo. Pravi, da so zasnovali interdisciplinarni predmet aktivno državljanstvo – v njem prepletajo vsebine z različnih področij: sociologije, filozofije, politologije, tudi prava. Cilj predmeta pa je spodbuditi dijake k informativnemu, odgovornemu demokratičnemu državljanstvu.
Ravnatelji poudarjajo, da mladi zagotovo potrebujejo znanja, veščine, o političnem sistemu države, delovanju evropskih institucij, demokracije. A sočasno dodajajo – da te vsebine že danes poslušajo pri najrazličnejših predmetih. Ravnatelju gimnazije Slovenj Gradec Stane Berzelak izpostavlja, da bi tak eno urni predmet na teden pri dijakih izzval več negativnih učinkov kot pozitivnih; dijake bi odvračalo tudi ocenjevanje. Boji se tudi, da bi ta predmet lahko dobil priokus političnega predmeta.
Ravnatelji opozarjajo, da bi z novim predmetom na urniku kršili dijakom v kar nekaj programih zakonsko določeno število ur pouka na teden – zakona o gimnazijah ter strokovnem izobraževanju jasno določata, pouk splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov, vaj in obveznih izbirnih vsebin po predmetniku lahko obsega brez športne vzgoje tedensko največ 30 ur. Obseg vseh oblik izobraževalnega dela ne sme presegati 36 ur tedensko.
V Ljubljano se je vrnil Cirque du Soleil s predstavo OVO, ki gledalca popelje v barvit svet žuželk. Na odru se prepletajo akrobatika, ples, živa glasba in vizualni učinki, za brezhibno izvedbo pa stoji številčna mednarodna ekipa. Pogledali smo v zakulisje priprav – od vsakodnevnih treningov akrobatov in izdelave kostumov do zahtevne tehnične postavitve odra. Predstava ob vrhunskih akrobacijah odpira tudi teme sobivanja, drugačnosti in povezanosti. Zaodrje si je ogledala Urška Žižek, bere Lucija Fatur. Foto: Marie-Andrée Lemire
9 min • 17. 04. 2026
100- letnica družbe Lufthansa je bila nekoliko v senci stavke kabinskega osebja, ki je ohromila promet in otežila potovalne načrte številih potnikov, ki so čedalje bolj obupani in nerazumevajoči, predvsem do sindikatov. Tudi leti z brniškega letališča so odpovedani. Zapletene okoliščine pojasnjuje Maja Derčar, dopisnica RTV Slovenija iz Berlina.
6 min • 16. 04. 2026
Znova smo bili priča dolgim kolonam pacientov, ki so želeli priti do osebnega zdravnika. V Borovnici je namreč danes zjutraj novo službo v zdravstvenem domu nastopila družinska zdravnica, ki je vpisovala paciente, potem ko je nedavno družinska zdravnica s koncesijo odšla v pokoj. V več sto metrov dolgo kolono so se nekateri postavili že sinoči in ponoči. Helena Lovinčič se je po pojasnila glede pomanjkanja družinskih zdravnikov obrnila na Zdravniško zbornico. Pogovarjala se je s predsednico zbornice Bojano Beović.
10 min • 15. 04. 2026
Torkov kontakt s poslušalkami in poslušalci je odziv na vročo notranjepolitično temo-sestavljanje nove slovenske vlade po parlamentarnih volitvah, ki smo jih imeli 22.marca.
18 min • 14. 04. 2026
Pri založbi Springer je izšla znanstvena monografija Discourses on Mountains of Montenegro and Slovenia / Razprave o gorah Črne gore in Slovenije, ki združuje 45 raziskovalk in raziskovalcev iz obeh držav. Delo interdisciplinarno obravnava gore z vidika geografije, zgodovine, arheologije, dediščine in okolja ter poudarja njihov pomen kot naravnega in identitetnega prostora. Monografija krepi znanstveno sodelovanje med Slovenijo in Črno goro ter odpira primerjalni pogled na gorski svet obeh držav.
11 min • 12. 04. 2026
