Medtem, ko še vedno preiskujejo odgovornost nesrečo, ki je zahtevala 43 življenj. so zgradili nov viadukt, ki je dolg 1067 metrov in stoji na osemnajstih do 40 metrov visokih stebrih, ki imajo 50 metrov globoke temelje. Obložen je s steklenimi ploščami, ki promet branijo pred sunki vetra. Vzdolž obeh robov cestišča tečejo sončni paneli: most bo kar 95 odstotkov potrebne električne energije pridobil sam.
Viadukt Morandi se je porušil 14. avgusta 2018 med hudo nevihto
Oči tamkajšnje javnosti so danes uprte v Genovo, največje pristaniško mesto v državi, ki ga je 14. avgusta leta 2018 doletela huda tragedija: sredi opoldanske nevihte so popustili nosilci visečega dela viadukta na predmestni avtocesti, ki mesto povezuje s Francijo, in v strugo hudournika Polcévera je zgrmelo dvesto metrov cestišča. V nesreči je izgubilo življenje 43 ljudi, Genova pa se je s svojim gospodarstvom vred znašla na kolenih. Slabi dve leti pozneje v mestu ob Ligurskem morju nocoj odpirajo nov viadukt.
Zgodbi genovskega viadukta sledi naš rimski dopisnik Janko Petrovec, ki se je na njegovih ruševinah dan pred velikim šmarnom pred dvema letoma znašel le par ur po nesreči.
Povsem jasno je, da je bil poglaviten razlog za nesrečo podcenjevanje dotrajanosti viadukta, ki ga je v šestdesetih letih projektiral takrat znani arhitekt Morandi. Še več: nekateri so osumljeni umora iz malomarnosti, drugi pa oviranja preiskave razlogov za tragedijo, v kateri je življenje izgubilo 43 ljudi.
