Iskanje
11 min • 06. 04. 2021
Podatki kažejo, da je povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah v Ljubljani višje od ponude. Seveda je podobno tudi na področju rabljenih stanovanj. Epidemija ni ustavila rasti cen kljub drugačnim pričakovanjem. Po podatkih Geodetske uprave je povprečna cena rabljenega stanovanja lani prvič presegla 2900 evrov na kvadratni meter. V Mariboru in Celju je povprečna cena s 1410 evri dosegla rekordno vrednost. V Kranju je porasla na 2180 evrov, v Kopru je padla z 2440 na 2380 evrov. Več Marko Rozman.
V Ljubljani je povprečna cena rabljenega stanovanja lani prvič presegla 2900 evrov na kvadratni meter
Podatki kažejo, da je povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah v Ljubljani višje od ponude. Seveda je podobno tudi na področju rabljenih stanovanj. Epidemija ni ustavila rasti cen kljub drugačnim pričakovanjem. Marko Rijavec se s svojo družino v teh dneh seli. Za njim sta prodaja dozdajšnjega bivališča in nakup nepremičnine, kjer naj bi živel v prihodnje. Iz Ljubljane se seli na njeno obrobje.
"Cene so dokaj visoke. Mi smo imeli to srečo, da smo istočasno prodajali svoje stanovanje in kupovali nepremičnino. Si pa ne predstavljam, kako je za enega mladega človeka, ki se želi osamosvojiti in iti na svoje. Brez pomoči staršev in s povprečnimi ali nadpovprečnim dohodki se mi zdi to nemogoče."
Po podatkih Geodetske uprave je povprečna cena rabljenega stanovanja lani prvič presegla 2900 evrov na kvadratni meter. V Mariboru in Celju je povprečna cena s 1410 evri dosegla rekordno vrednost. V Kranju je porasla na 2180 evrov, v Kopru je padla z 2440 na 2380 evrov.
Čeprav so številni pričakovali, da bo pandemija upočasnila rast cen nepremičnin, se ni spremenilo nič. Direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami Boštjan Udovič poudarja, da ljudje kupujejo in prodajajo nepremičnine predvsem s čustvi.
"Ne vem, zakaj so vsi pričakovali, da bodo cene padle. Samo epidemija na to na more vplivati oziroma lahko vpliva posredno. Seveda lahko padejo cene, vendar je ta padec posledica padca povpraševanja, ne ponudbe. Če ponudba pade, grejo cene navzgor."
Podatki kažejo, da je povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah v Ljubljani višje od ponude. Seveda je podobno tudi na področju rabljenih stanovanj. Epidemija ni ustavila rasti cen kljub drugačnim pričakovanjem. Po podatkih Geodetske uprave je povprečna cena rabljenega stanovanja lani prvič presegla 2900 evrov na kvadratni meter. V Mariboru in Celju je povprečna cena s 1410 evri dosegla rekordno vrednost. V Kranju je porasla na 2180 evrov, v Kopru je padla z 2440 na 2380 evrov. Več Marko Rozman.
V Ljubljani je povprečna cena rabljenega stanovanja lani prvič presegla 2900 evrov na kvadratni meter
Podatki kažejo, da je povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah v Ljubljani višje od ponude. Seveda je podobno tudi na področju rabljenih stanovanj. Epidemija ni ustavila rasti cen kljub drugačnim pričakovanjem. Marko Rijavec se s svojo družino v teh dneh seli. Za njim sta prodaja dozdajšnjega bivališča in nakup nepremičnine, kjer naj bi živel v prihodnje. Iz Ljubljane se seli na njeno obrobje.
"Cene so dokaj visoke. Mi smo imeli to srečo, da smo istočasno prodajali svoje stanovanje in kupovali nepremičnino. Si pa ne predstavljam, kako je za enega mladega človeka, ki se želi osamosvojiti in iti na svoje. Brez pomoči staršev in s povprečnimi ali nadpovprečnim dohodki se mi zdi to nemogoče."
Po podatkih Geodetske uprave je povprečna cena rabljenega stanovanja lani prvič presegla 2900 evrov na kvadratni meter. V Mariboru in Celju je povprečna cena s 1410 evri dosegla rekordno vrednost. V Kranju je porasla na 2180 evrov, v Kopru je padla z 2440 na 2380 evrov.
Čeprav so številni pričakovali, da bo pandemija upočasnila rast cen nepremičnin, se ni spremenilo nič. Direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami Boštjan Udovič poudarja, da ljudje kupujejo in prodajajo nepremičnine predvsem s čustvi.
"Ne vem, zakaj so vsi pričakovali, da bodo cene padle. Samo epidemija na to na more vplivati oziroma lahko vpliva posredno. Seveda lahko padejo cene, vendar je ta padec posledica padca povpraševanja, ne ponudbe. Če ponudba pade, grejo cene navzgor."
Najprej sta leta 1996 sodelovali dve šoli, danes, 30 let pozneje, pa je v mrežo vključenih že več kot 700 izobraževalnih ustanov, od vrtcev do fakultet. Dr. Nada Pavšer je ustanoviteljica slovenske mreže Ekošol, veliko let pa je bila tudi prva nacionalna koordinatorka te mreže. Na področju varovanja okolja je še vedno aktivna.
17 min • 21. 04. 2026
Ustvarjalnost nima meja tudi na področjih, za katere se zdi, da je bilo že vse odkrito. Tako je področje izdelovanje kitar, kjer se je kitara, od starogrškega instrumenta z nekaj strunami, od koder tudi izvira ime »kitara«, razvila v nešteto verzij same sebe, od baročnega instrumenta, klasične kitare, flamenko kitare pa do električne kitare. Izdelava tega inštrumenta ima dolgo tradicijo in tako izpopolnjene postopke izdelave, da to ti sploh za bolj začetniške verzije tega inštrumenta v veliki meri izdeluje serijsko. A če se zdi, da je človeška ustvarjalnost pri izdelavi električne kitare z dvojnim vratom in dvanajstimi strunami trčila ob svoj rob, zgodba 37-letnega Roka Drobuna na dan ustvarjalnost dokazuje drugače. Izdelal je namreč kitaro iz karbonskih vlaken, ki se sicer uporablja za izdelavo letal. Na obisku pri njem je bil Luka Pogačnik.
7 min • 21. 04. 2026
Iz celovitega nacionalnega poročila o kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji izhaja, da so povprečni rezultati bralne, matematične, naravoslovne, računalniške in informacijske pismenosti najnižji doslej. Največji upad je pri bralni pismenosti, torej pri razumevanju in uporabi prebranega. Kje so vzroki?
18 min • 21. 04. 2026
Planinska zveza Slovenije (PZS) ima novo vodstvo. Nov predsednik je postal Martin Šolar, ki je v delo planinske organizacije vpet že desetletja. Postali je petnajsti predsednik v 133-letni zgodovini zveze. Kakšen občutek je prevzeti vodenje organizacije z več kot 64 tisoč člani ter katere naloge si je zadal ob vodenju ene največjih prostovoljskih organizacij v Sloveniji?
10 min • 20. 04. 2026
Kaj lahko prinese veter? Glasove, ki jih sicer ne bi slišali. Tudi glasove otrok z vsega sveta, ki želijo živeti v miru. 16. novembra leta 1945 so predstavniki 37 držav v Londonu podpisali ustavo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, krajše Unesco. Ustava je v veljavo stopila 4. novembra leta 1946 in tako Unesco letos praznuje svojo 80-letnico. Večina to organizacijo pozna predvsem zaradi varovanja kulturne in naravne dediščine, a to še zdaleč ni vse, kar počne. Ob okroglem jubileju odkrivamo 'primere dobrih praks', ki vam bodo pobliže predstavili obseg delovanja Unesca.
23 min • 19. 04. 2026
