Iskanje
1 min • 04. 09. 2021
1 min • 04. 09. 2021
Zgolj besede obsojanja sinočnjega dogajanja na RTV pa za kakršnokoli spremembo ne bodo dovolj. Tudi takšno dogajanje je namreč le posledica že dalj časa trajajoče načrtne vojne z mediji. Komentira odgovorni urednik Prvega programa Danijel Poslek
Komentar o vdoru protestnikov v stavbo Televizije Slovenija
Zgolj besede obsojanja sinočnjega dogajanja na RTV, ko so v televizijski studio vdrli proticepilski protestniki, za kakršnokoli spremembo ne bodo dovolj. Tudi takšno dogajanje je namreč le posledica že dalj časa trajajoče načrtne vojne z mediji. Komentira odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija Danijel Poslek:
---------------
Štiri mesece. Toliko časa je trajalo, da so v teorije zarote prepričani posamezniki po tem, ko so dan za dnem, uro za uro verbalno nadlegovali zaposlene in goste nacionalne RTV hiše, na silo uresničili svojo zahtevo, da se pojavijo na malih ekranih nacionalke. Če smo bili v preteklosti navajeni, da so to prizori iz okolij, ki jim pravimo nedemokratični ali še kaj hujega, se je zdaj zgodilo nam. Zakaj? Zato, ker se sovražnost proti medijem kreira na vsakem koraku. Ker z očitki o pristranskosti, cenzuri in mediji kot dežurnimi krivci za vse opleta vsak, ki ima le nekaj minut časa, začenši z vrhom državnem politike. Zato, ker taisti vrh ni sposoben nobene resne obsodbe stalnih pritiskov na neodvisnost medijev. In, bodimo neposredni - samo za to gre. Besedno nasilje, ki je sinoči eskaliralo v nasilni vdor, pomeni nedopusten napad na avtonomijo javnega medijskega servisa, preštevilnim pa je še vedno samoumevno le to, da bi z globami sankcionirali besedno obračunavanje s predstavniki oblasti, mediji pa naj prenesemo vse. Tako nam (žal) ne preostane drugega, kot da se vprašamo, kako nizko bomo še dovolili spustiti že tako prenizko spuščeno mejo dopustnega. Verjetno do točke, ko bo vendarle prevladalo spoznanje, da ne gre samo za RTV ali denimo STA. Ampak gre za to, da se v nekdaj po sodobni demokraciji hrepeneči deželi počasi, a vztrajno rušijo vsi osnovni postulati sodobne demokratične ureditve.
Zgolj besede obsojanja sinočnjega dogajanja na RTV pa za kakršnokoli spremembo ne bodo dovolj. Tudi takšno dogajanje je namreč le posledica že dalj časa trajajoče načrtne vojne z mediji. Komentira odgovorni urednik Prvega programa Danijel Poslek
Komentar o vdoru protestnikov v stavbo Televizije Slovenija
Zgolj besede obsojanja sinočnjega dogajanja na RTV, ko so v televizijski studio vdrli proticepilski protestniki, za kakršnokoli spremembo ne bodo dovolj. Tudi takšno dogajanje je namreč le posledica že dalj časa trajajoče načrtne vojne z mediji. Komentira odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija Danijel Poslek:
---------------
Štiri mesece. Toliko časa je trajalo, da so v teorije zarote prepričani posamezniki po tem, ko so dan za dnem, uro za uro verbalno nadlegovali zaposlene in goste nacionalne RTV hiše, na silo uresničili svojo zahtevo, da se pojavijo na malih ekranih nacionalke. Če smo bili v preteklosti navajeni, da so to prizori iz okolij, ki jim pravimo nedemokratični ali še kaj hujega, se je zdaj zgodilo nam. Zakaj? Zato, ker se sovražnost proti medijem kreira na vsakem koraku. Ker z očitki o pristranskosti, cenzuri in mediji kot dežurnimi krivci za vse opleta vsak, ki ima le nekaj minut časa, začenši z vrhom državnem politike. Zato, ker taisti vrh ni sposoben nobene resne obsodbe stalnih pritiskov na neodvisnost medijev. In, bodimo neposredni - samo za to gre. Besedno nasilje, ki je sinoči eskaliralo v nasilni vdor, pomeni nedopusten napad na avtonomijo javnega medijskega servisa, preštevilnim pa je še vedno samoumevno le to, da bi z globami sankcionirali besedno obračunavanje s predstavniki oblasti, mediji pa naj prenesemo vse. Tako nam (žal) ne preostane drugega, kot da se vprašamo, kako nizko bomo še dovolili spustiti že tako prenizko spuščeno mejo dopustnega. Verjetno do točke, ko bo vendarle prevladalo spoznanje, da ne gre samo za RTV ali denimo STA. Ampak gre za to, da se v nekdaj po sodobni demokraciji hrepeneči deželi počasi, a vztrajno rušijo vsi osnovni postulati sodobne demokratične ureditve.
Slovenija ima na področju umetne inteligence izredno bogato zgodovino, tako imenovana ljubljanska šola umetne inteligence pa odlikovano mesto pri razvoju strojnega učenja v svetovnem merilu.
6 min • 10. 04. 2026
V Šentprimožu v Podjuni že več kot 110 let deluje društvo Danica, ki ima poleg otroške in odrasle gledališke skupine tudi več pevskih zborov. V Zvezdicah pojejo predšolski otroci, imajo otroški in mladinski zbor, večkrat nagrajen na deželni in zvezni ravni. Upravičeno so ponosni tudi na mešani pevski zbor Danica, ki je bil pred leti razglašen za najboljši zbor avstrijske Koroške in osvaja zlata priznanja na mednarodnih zborovskih tekmovanjih, 2024 tudi na Praga Cantat. Od leta 2000 pa v Šenprimožu pojejo še Korenine Danice, v katerem so zbrani najzrelejši pevke in pevci. V projektu Tri krat tri so združili vse generacije pevcev, jim dodali še orffove inštrumente in s slovenskimi ljudskimi navdušili občinstvo v ljubljanskem Cankarjevem domu.
19 min • 10. 04. 2026
O razvoju dogodkov po dogovoru o premirju smo se pogovarjali s Carmen Švegl, našo dopisnico z Bližnjega vzhoda, ki je v Dubaju.
12 min • 08. 04. 2026
Tako Slovenija kot vsa Evropska unija se ukvarjajo z vprašanjem, kako se najbolj razumno odzvati na energetsko krizo zaradi posledic vojne na Bližnjem Vzhodu. Ekonomisti opozarjajo, da kratkoročni ukrepi ne smejo spodkopavati strateških ciljev glede gospodarskega in energetskega prestrukturiranja. Ukrepi za blažitev krize morajo biti namenjeni najbolj prizadetim in ne vsem povprek, saj sicer podžigajo inflacijo in po nepotrebnem praznijo državne proračune. Kako ocenjuje odziv Evropske unije in zakaj ni naklonjen znižanju DDV na hrano smo se pogovarjali s profesorjem mednarodne ekonomije na Fakulteti za družbene vede dr. Anžetom Burgerjem.
7 min • 07. 04. 2026
Ana Grilc je ena od zavednih in zelo dejavnih koroških Slovenk mlajše generacije. Je pisateljica in novinarka, vsestranska gledališka ustvarjalka; režiserka, scenaristka in dramaturginja, od najzgodnejših let tesno povezana z lutkarstvom. Za svoja besedila in predstave je dobila več nagrad, med drugim vizionarja za lutkovno predstavo Mrličožerec, s katero so Lutke Mladje obeležile 50 let organiziranega lutkovnega delovanja koroških Slovencev. Njeno kulturno ustvarjanje je povezano tudi s pregonom leta 1942, ki je vsajeno v njene gene. Je namreč potomka ene od več kot 200 družin, ki so jih zaradi negovanja slovenskega jezika in kulture odpeljali v delovna in koncentracijska taborišča. Je tudi slikarka, čeprav za likovno ustvarjanje ne ostane veliko časa, in ilustratorka. Vse od najzgodnejših let pa je tesno povezana tudi z Ziljo. Kot pravi, se zaveda odgovornosti, ki jo ima kot govorka ziljskega narečja in kot pripadnica manjšine. Prisluhnite!
9 min • 03. 04. 2026
