Iskanje
Na mednarodni dan knjig za otroke in mlade, ki ga praznujemo danes, tako kot vsak dan po svetu potujejo zgodbe. Dobre in slabe, vesele in tragične, resnične in izmišljene, pripovedovane ter napisane in narisane v knjigah.
FOTO: Pixabay
To je mogoče razbrati tudi iz poslanice in plakata, ki ju je tokrat prispevala japonska sekcija Mednarodne zveze za mladinsko književnost. Avtorica besedila, ki po svetu nosi naslov: Na krilih zgodb, z močjo domišljije proti novim začetkom, je pisateljica Eiko Kadono, ki je leta 2018 prejela Andersenovo nagrado. V njej piše o zgodbah, ki priletijo kamorkoli, na straneh knjige povedo zgodbo, ki si jo nekdo zaželi in prisluhnejo, kako bralcem ob tem vznemirjeno bije srce. Plakat letošnjega mednarodnega dneva knjig za otroke je ilustrirala japonska književnica in ilustratorka Nana Furija. Glede na nedavno objavljene rezultate o bralni pismenosti pri nas, ki niso najbolj vzpodbudni, so promocije branja med mladimi bralci še kako zaželene. Ime osrednje mednarodne nagrade za mladinsko književnost bo znano čez slab teden dni, ko se začenja tudi častno gostovanje Slovenije na tej eni največjih tovrstnih knjižnih prireditev na svetu. Slovenija sicer nima več predstavnika v ožjem izboru za Andersenovo nagrado, so pa zato v izbor za spominsko nagrado Astrid Lindgren, nagrado ALMA, letos od slovenskih avtoric in avtorjev, ilustratork in ilustratorjev, med številnimi drugimi umetnicami in umetniki, nominirani in nominirane tudi Jana Bauer, Peter Škerl in Ana Zavadlav. Tudi to nagrajeno ime bo znano v času trajanja bolonjskega sejma. Dodajmo še, da so za nagrado IBBY iRead za izjemne mentorje branja sta nominirana Slavko Pregl in Darja Lavrenčič Vrabec. Pri nagradi za promotorje branja IBBYAsahi je nominirano Društvo Bralna značka Slovenije.
Več predsednica Slovenske sekcije IBBY Tina Bilban, direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar in članica stokovne skupine, tudi ilustratorka, Tanja Komadina.
Na mednarodni dan knjig za otroke in mlade, ki ga praznujemo danes, tako kot vsak dan po svetu potujejo zgodbe. Dobre in slabe, vesele in tragične, resnične in izmišljene, pripovedovane ter napisane in narisane v knjigah.
FOTO: Pixabay
To je mogoče razbrati tudi iz poslanice in plakata, ki ju je tokrat prispevala japonska sekcija Mednarodne zveze za mladinsko književnost. Avtorica besedila, ki po svetu nosi naslov: Na krilih zgodb, z močjo domišljije proti novim začetkom, je pisateljica Eiko Kadono, ki je leta 2018 prejela Andersenovo nagrado. V njej piše o zgodbah, ki priletijo kamorkoli, na straneh knjige povedo zgodbo, ki si jo nekdo zaželi in prisluhnejo, kako bralcem ob tem vznemirjeno bije srce. Plakat letošnjega mednarodnega dneva knjig za otroke je ilustrirala japonska književnica in ilustratorka Nana Furija. Glede na nedavno objavljene rezultate o bralni pismenosti pri nas, ki niso najbolj vzpodbudni, so promocije branja med mladimi bralci še kako zaželene. Ime osrednje mednarodne nagrade za mladinsko književnost bo znano čez slab teden dni, ko se začenja tudi častno gostovanje Slovenije na tej eni največjih tovrstnih knjižnih prireditev na svetu. Slovenija sicer nima več predstavnika v ožjem izboru za Andersenovo nagrado, so pa zato v izbor za spominsko nagrado Astrid Lindgren, nagrado ALMA, letos od slovenskih avtoric in avtorjev, ilustratork in ilustratorjev, med številnimi drugimi umetnicami in umetniki, nominirani in nominirane tudi Jana Bauer, Peter Škerl in Ana Zavadlav. Tudi to nagrajeno ime bo znano v času trajanja bolonjskega sejma. Dodajmo še, da so za nagrado IBBY iRead za izjemne mentorje branja sta nominirana Slavko Pregl in Darja Lavrenčič Vrabec. Pri nagradi za promotorje branja IBBYAsahi je nominirano Društvo Bralna značka Slovenije.
Več predsednica Slovenske sekcije IBBY Tina Bilban, direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar in članica stokovne skupine, tudi ilustratorka, Tanja Komadina.
Danes je svetovni dan radia. Radio se je razvil ob koncu prve svetovne vojne in je bil prava mala tehnična revolucija. Skozi desetletja je ob različnih vlogah dozoreval in postal medij, ki je pripomogel k demokratizaciji družbe. Kakšna pa je vloga radia danes? Radio - in spremembe, povezane z njim - preučuje komunikolog Peter Čakš, predavatelj in višji raziskovalec na Inštitutu za medijske komunikacije Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.
10 min • 13. 02. 2026
Kljub vse bolj naprednemu zdravljenju, novim tehnologijam in zdravilom, je rak pri nas še vedno vodilni vzrok smrti, imamo 6. najvišjo stopnjo umrljivosti v EU in tudi pojavnost vseh najpogostejših rakov pri nas je precej višja od povprečja EU. V zadnjih 20 letih se nam je podvojila, kar lahko sicer pripisujemo staranju prebivalcev, velik delež pa gotovo življenjskemu slogu, tveganem vedenju, tudi onesnaženemu okolju. Za uspešno zdravljenje pa je pomembno zgodnje odkrivanje, prvi sum postavi družinski zdravnik. O vlogi družinskega zdravnika na tem področju se je Helena Lovinčič pogovarjala z družinsko zdravnico Neno Kopčavar Guček.
8 min • 11. 02. 2026
Olimpijski komite bo skupno podelil več kot 700 zlatih, srebrnih in bronastih medalj. A mnogo več kot zadovoljnih, bo razočaranih, objokanih, spremljamo tudi vratolomne padce, tekme mejijo že na gladiatorstvo. Oče sodobnih olimpijskih iger in ustanovitelj Mednarodnega olimpijskega komiteja Coubertin je v orbito poslal slogan »Važno je sodelovati, ne zmagati«. Ali ta slogan še živi?
17 min • 10. 02. 2026
Karmen Režek si je svoje delovno mesto ustvarila sama. Dela lahko od doma, stranke pa ima po vsem svetu. Da se delo in s tem delovna mesta spreminjajo in da najbrž ne bomo delali natanko tistega, za kar smo se šolali, bi morali razmišljati že ob vpisu v izobraževalni program in pri tem bolj slediti svojemu srcu.
12 min • 09. 02. 2026
Muzej Slovenija v malem v Šenčurju je ob prvi obletnici postal bogatejši za samogradno maketo ladje Rex, ki je bila med najbolj prepoznavnimi evropskimi čezoceankami 20. stoletja. V tridesetih letih prejšnjega stoletja ni bila zgolj ladja, temveč tudi svetovni tehnološki in simbolni presežek. Ob začetku druge svetovne vojne so jo v strahu pred zavezniškimi napadi iz Genove umaknili v Trst. Potem pa so jo z vlačilci odvlekli do obale med Koprom in Izolo, kjer je v zavezniškem letalskem napadu doživela svoj tragični konec. Njeno maketo, ki bo v muzeju na ogled vsaj nekaj mesecev, je Izolan Miran Bolha ustvarjal štiri leta, sestavljena pa je iz 8020 delcev. Težka je 29 kilogramov in dolga 169 centimetrov.
7 min • 06. 02. 2026
