Iskanje
Kaj človeka čaka na Luni in Marsu in katere tehnološke rešitve nam bodo v pomoč, pojasnjuje prof. dr. Igor Mekjavić.
Kaj nas čaka na Luni in Marsu in katere tehnološke rešitve nam bodo v pomoč, pojasnjuje prof. Igor Mekjavić.
Načrti za naselbine na Luni in Marsu so že zelo konkretni. Američani s programom Artemis nameravajo svojo lunarno bazo postaviti na Luninem južnem polu, Kitajska prav tako načrtuje svojo lunarno vas, načeloma skupaj z Rusi. Tako eni kot drugi bi želeli biti prvi tudi na Marsu.
Vsi ti načrti temeljijo na predpostavki, da se je človek zmožen tudi za daljše obdobje preseliti daleč stran z domačega planeta in uspešno kljubovati izredno zahtevnim pogojem bivanja v vesolju. V kolikšni meri je to izvedljivo, kje so trenutno naše meje in kako bo sploh izgledala gradnja lunarnih habitatov?
Gost ApolloLajke, ki je kos tovrstnim vprašanjem, je prof. dr. Igor Mekjavić, vodja Laboratorija za gravitacijsko fiziologijo Instituta "Jožef Stefan", ki se nahaja v Nordijskem centru Planica.
Kaj človeka čaka na Luni in Marsu in katere tehnološke rešitve nam bodo v pomoč, pojasnjuje prof. dr. Igor Mekjavić.
Kaj nas čaka na Luni in Marsu in katere tehnološke rešitve nam bodo v pomoč, pojasnjuje prof. Igor Mekjavić.
Načrti za naselbine na Luni in Marsu so že zelo konkretni. Američani s programom Artemis nameravajo svojo lunarno bazo postaviti na Luninem južnem polu, Kitajska prav tako načrtuje svojo lunarno vas, načeloma skupaj z Rusi. Tako eni kot drugi bi želeli biti prvi tudi na Marsu.
Vsi ti načrti temeljijo na predpostavki, da se je človek zmožen tudi za daljše obdobje preseliti daleč stran z domačega planeta in uspešno kljubovati izredno zahtevnim pogojem bivanja v vesolju. V kolikšni meri je to izvedljivo, kje so trenutno naše meje in kako bo sploh izgledala gradnja lunarnih habitatov?
Gost ApolloLajke, ki je kos tovrstnim vprašanjem, je prof. dr. Igor Mekjavić, vodja Laboratorija za gravitacijsko fiziologijo Instituta "Jožef Stefan", ki se nahaja v Nordijskem centru Planica.
Ko smo med odpravo Artemis II lahko spremljali vse podrobnosti življenja astronavtov na krovu vesoljske ladje Orion, se večinoma nismo kaj dosti spraševali, kaj je pravzaprav potrebno za to, da spremljamo neposredni prenos v visoki ločljivosti s take razdalje. Ugodnosti širokopasovnih povezav so nam očitno nekaj samoumevnega, četudi gre za vesolje. Ampak ozadje laserskih optičnih komunikacij v globokem vesolju je mnogo bolj zanimivo, če si ga ogledamo od blizu. Prav to smo tokrat storili v družbi dr. Matije Brumata, ki je med drugim sodeloval pri eksperimentih Evropske vesoljske agencije, ki so uspešno pripeljali do vzpostavitve laserske komunikacije z vesoljsko sondo Psiha. Ta je še mnogo bolj oddaljena od Zemlje kot Orion na poti okoli Lune, saj potuje k asteroidu Psiha, ki se nahaja v asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom. Seveda pa se laserske komunikacije danes uporabljajo tudi pri komunikaciji satelitov v Zemljini orbiti in še kje, in morda bodo nekega dne temelj vesoljskega interneta. Dr. Matija Brumat je inženirja strojništva, ki poslovno sodeluje s podjetjem Synopta v Švici in Airworks v Sloveniji. Trenutno se ukvarja tudi z razvojem usmerjevalnih mehanizmov za ionske motorje. Pa še kar nekaj drugih tem smo odprli …
90 min • 17. 04. 2026
Satelit Trisat-S prav zdaj čaka na izstrelitev na Norveškem. Poletel naj bi že čez nekaj dni. Ali pa morda vendarle še ne. Nova raketa Spectrum nemškega zagonskega podjetja Isar Aerospace se pač mora šele dokazati. A če Trisat-S uspešno dospe v orbito, ga čaka 5-letna misija, ki bo preizkusila dolgoživost njegovih baterij, ki so bile sicer sprva načrtovane za le tritedensko odpravo. Toda drastične spremembe načrtov so vsakdanjost v vesoljskem sektorju. Poleg tega bo ekstremno varčevanje z energijo prišlo hudo prav pri uresničevanju daljnosežnih idej za izvidniške odprave k Saturnovi luni Enkelad, ki jih načrtuje ESA. A to je le del misije. Trisat-S bo s svojimi šestimi mini kamerami na krovu mapiral tudi svojo okolico in postavljal temelje navigaciji, ki bi satelitom v prihodnje omogočila, da se sami orientirajo v prostoru. Enako kamero ima na krovu namreč tudi Trisat-R, ki že štiri leta deluje v okolju močne radiacije Van Allenovih pasov, na višini 6000 km, kateremu so prav vsi strokovnjaki napovedovali maksimalno nekaj tednov življenja. Pa uspešnih zgodb s tem še zdaleč ni konec. Še letos naj bi v orbito poletel tudi slovenski čip za umetno inteligenco v vesolju SkyAI, ki po energijski učinkovitosti menda poseka celo Nvidiine čipe; tako vsaj pravi tokratni gost podkasta Apollolajka prof. dr. Iztok Kramberger, vodja Laboratorija za elektronske in informacijske sistem na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko univerze v Mariboru, in direktor inovacij v podjetju Skylabs. Zanimivih zgodb kar ni zmanjkalo.
109 min • 13. 03. 2026
V zadnjem letu se je spremenilo res marsikaj in tako lahko tudi vesolje in vse dogajanje v bližnjih in bolj oddaljenih orbitah nenadoma opazujemo skozi precej drugačna očala.
97 min • 09. 01. 2026
Če vprašate Evropsko vesoljsko agencijo, vam bo vedno znova potrdila, da je močna stran Slovenije in slovenskih podjetij še zlasti tisto področje vesoljskih tehnologij, ki mu pravimo opazovanje zemlje. Čeprav sateliti prečešejo vsako ped Zemljinega površja, je šele z ustrezno geoinformacijsko podporo, s konkretnimi aplikacijami in uporabo umetne inteligence, mogoče iz satelitskih posnetkov dobiti tiste podatke, ki vam dejansko lahko kaj koristijo.
94 min • 24. 10. 2025
Ste kdaj pomislili, da so zvezde, ki jih lahko opazimo na nočnem nebu, večinoma dvozvezdja? Samotarstvo, kakršno zaznamuje naše Sonce, je vse prej kot pravilo. Ne le da so dvozvezdja in večzvezdja v večini, prav posebna vrsta dvozvezdij (prekrivalna dvozvezdja) nam omogoča, da sploh lahko izvemo kaj konkretnejšega o vseh drugih zvezdah. Podoben prijem, ki astrofizikom omogoča razbrati celo bogastvo podrobnosti o zvezdah iz le nekaj fotonov svetlobe, ki prispejo do nas, jim obenem tudi omogoča, da lahko razberejo še neprimerljivo bolj drobne sledi daljnih planetov, ki jih obkrožajo.
100 min • 05. 09. 2025
