Iskanje
Naši južni sosedi Hrvati konec leta odhajajo na tretje volitve letos, tokrat za mesto predsednika države. Na osmih predsedniških volitvah se poteguje osem kandidatov, večina jih je iz politične desnice. Ankete javnega mnenja napovedujejo, da ne bo sprememb na čelu države, saj zdajšnji predsednik Zoran Milanovič močno vodi pred tekmeci. Bo Hrvaška še pet let talka odprtih sovražnih odnosov med premierjem in predsednikom države, ki imajo pogubne posledice predvsem za hrvaško diplomacijo in ugled države v mednarodni skupnosti? Je Milanović res edini branilec pluralizma v državi, v kateri ima stranka HDZ pod svojim okriljem vse državne inštitucije? Zakaj kandidati, ki nimajo močnega strankarskega zaledja, nimajo možnosti za zmago? Na ta vprašanja bo skušala odgovoriti oddaja Eppur si muove – In vendar se vrti o hrvaških predsedniških volitvah, ki jo je pripravila zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.
Naši južni sosedi Hrvati konec leta odhajajo na tretje volitve letos, tokrat za mesto predsednika države. Na osmih predsedniških volitvah se poteguje osem kandidatov, večina jih je iz politične desnice. Ankete javnega mnenja napovedujejo, da ne bo sprememb na čelu države, saj zdajšnji predsednik Zoran Milanovič močno vodi pred tekmeci. Bo Hrvaška še pet let talka odprtih sovražnih odnosov med premierjem in predsednikom države, ki imajo pogubne posledice predvsem za hrvaško diplomacijo in ugled države v mednarodni skupnosti? Je Milanović res edini branilec pluralizma v državi, v kateri ima stranka HDZ pod svojim okriljem vse državne inštitucije? Zakaj kandidati, ki nimajo močnega strankarskega zaledja, nimajo možnosti za zmago? Na ta vprašanja bo skušala odgovoriti oddaja Eppur si muove – In vendar se vrti o hrvaških predsedniških volitvah, ki jo je pripravila zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.
Združene države, Velika Britanija in Evropska unija so konec oktobra prvič hkrati udarile po osrednjih stebrih ruske energetike. Sankcije na Rosneft, Lukoil in njihove hčerinske družbe naj bi zmanjšale prihodke Kremlja, omejile dostop do financiranja in ustvarile pritisk za neposredna pogajanja z Ukrajino o koncu vojne. Vendar ali imajo nove sankcije na najbolj sankcionirano državo na svetu sploh še odločilni vpliv pritiska in kako se skupaj z novimi energetskimi tokovi izrisuje nov geopolitični zemljevid razmerja svetovnih sil? O tem razmišljajo sogovorniki iz Rusije, ki pojasnjujejo, da so bile najučinkovitejše prav prve sankcije, po katerih je Moskva preusmerila naftne tokove na vzhod – proti Indiji, Kitajski in Turčiji, ki postaja glavno vozlišče sivega trga energentov. Globalne verige, lastništva tankerjev in trg derivatov so se že preoblikovali do te mere, da Zahod sankcionira model, kot pojasnjujejo sogovorniki, ki danes ne obstaja več. Oddajo je pripravila dopisnica iz Moskve Helena Ponudič.
16 min • 24. 11. 2025
Na Hrvaškem vse glasneje govorijo o možnosti gradnje jedrske elektrarne na svojem ozemlju. Pripravljajo zakonodajni okvir, študijo in analizo mogočih lokacij, oblikujejo se predlogi, kakšna nuklearka bi bila za Hrvaško najboljša. Gospodarski minister Ante Šušnjar ne skriva želje, da bi Hrvaška rada sodelovala tudi pri gradnji drugega bloka krške nuklearke, vendar le kot enakopravna partnerica. O možnostih gradnje jedrske elektrarne na Hrvaškem in zamislih, kakšna naj bi ta bila, v oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti.
17 min • 17. 11. 2025
Ob 10. obletnici pariškega podnebnega sporazuma in 30. podnebni konferenci Združenih narodov, ki poteka v Belému v Braziliji, ne smemo zanemariti podatka, da samo odstotek najbogatejših Zemljanov povzroči toliko izpustov toplogrednih plinov kot dve tretjini človeštva. Ta odstotek tudi močno zavira podnebno ukrepanje. Lobisti fosilne industrije imajo zadnja leta na podnebnih konferencah skupno večje delegacije od katere koli posamezne države. Veliko povedo že same lokacije podnebnih pogajanj, ki so že več let zapovrstjo pomembne naftne države. Medtem podnebne spremembe najbolj ogrožajo prav revnejšo večino. In ne le to, tudi ukrepi, ki jih v imenu zelenega prehoda sprejemajo države, velikokrat prizadenejo iste ljudi. Zato toliko govora o nujnosti pravičnega zelenega prehoda.
15 min • 10. 11. 2025
Med nami je prva generacija, ki je odrasla ali zdaj odrašča v prostoru, razpetem med digitalno in materialno resničnostjo. Nekaterim je bilo že v zibelko položeno razumevanje, kako delovati v tem vmesnem svetu, starejši pa jim pogosto očitajo obsesivno navezanost, brezdelje in odmik od tradicionalnih vrednot. V svetu pa se vrstijo gibanja z občutno politično močjo, ki jih vodi prav generacija Z. Od Nepala do Maroka in Madagaskarja so mladi politični aktivisti v digitalnih okoljih uspeli zanetiti gibanja in jih prenesti na ulice. Imajo selitve političnega delovanja na splet resničen potencial za spremembo tradicionalnih političnih struktur?
17 min • 03. 11. 2025
Nadstrešek železniške postaje v Novem Sadu je zrušila korupcija – to je osrednje sporočilo državljanov Srbije, ki že skoraj leto dni protestirajo po vsej državi in zahtevajo odgovornost za 16 izgubljenih življenj. Med tistimi, ki tragedije ne bodo nikoli pozabili, so tudi štirje naši sogovorniki. Nesreča jih je osebno zaznamovala, z nami pa so svojo zgodbo delili: mati korajža – Dijana Hrka, ki je v nesreči ostala brez starejšega sina Stefana, nato pa postala največja zaščitnica študentov; neustrašna učiteljica sociologije Marija Vasič, ki je bila v priporu pripravljena na smrt, saj je ob gladovni stavki odklanjala tudi vodo; aktivist Lazar Dinič, ki je iz pripora, polnega stenic, opravil zadnji izpit iz kulturologije; ter večkrat nagrajeni režiser in novinar Aleksandar Reljić, ki je posnel dokumentarni film o tem, kako so študenti prebudili Srbijo.
16 min • 27. 10. 2025
