Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Godbe z zgodbo

42 epizod

42 epizod


Pravzaprav je ni godbe, glasbe, muzike ali melodije, ki ne bi imela ozadja, izvora in zgodbe o njenem nastanku. Za vsako pa so razlogi za njeno uresničitev. Včasih so okrepljene z resničnostjo, lahko pa izražajo imaginarnost prelito v avtorjeve zvočne slike. Prav tej širokosti, zlasti v slovenski glasbi, se v radijskem etru Prvega posvečamo v oddaji Godbe z zgodbo. Na sporedu ob torkih zvečer po 23.15.


26. 3. 2019

Orto fest 2019

Ob okrogli obletnici Orto festa smo skupaj z zbranimi glasbeniki na konferenci za novinarje v sredo 13. marca ob 13 uri v ljubljanskem Orto baru (simpatizerji in obiskovalci ga ljubkovalno imenujejo Ortič), na sočni jubilejni torti upihnili dvajset svečk. Naš največji in najbolj pomemben klubski festival bo letos še posebej prazničen, saj so klubska vrata Orto bara prvič za javnost odprli pred natanko petindvajsetimi leti. Na Orto festu 2019, ki se bo odvijal med 28. marcem in 27. aprilom, bo nastopilo kar šestintrideset različnih slovenskih in tujih glasbenih izvajalcev. V oddaji se bodo vrstile kratke zgodbice Matjaža Jelena (Šank rock), Matevža Šaleharja Hama, kitarista Petra Dekleve, Samuela Bluesa in skupin Fed Horses ter Lumberjack, ki med drugim izpostavijo nadpovprečen pomen tega tradicionalnega enomesečnega rockovskega dogodka. Bogato zgodovino Orto festa bo z nekaj statističnimi podatki podkrepil eden od njegovih organizatorjev. Andrej Ciuha ga soustvarja in koncept Orto festa osmišlja že od njegovih začetkov.


13. 3. 2019

Frenk Nova in Miki Vlahovič (Victory)

Godbe z zgodbo tokrat naslavljamo na slovensko pop in dance glasbeno produkcijo devetdesetih let prejšnjega stoletja. To je rdeča nit pogovora z dvema predstavnikoma takratne slovenske popularne scene, Frenkom Novo in Miranom Mikijem Vlahovićem. Prvi je resnejšo glasbeno pot najprej zarisal s skupino Terpo in Big Apple, nato pa je prav v devetdesetih na vrh slovenskih glasbenih lestvic prišel kot vokalist in član zasedbe Babilon. Deloval je tudi kot avtor in soavtor pesmi na različnih glasbenih festivalih, katerih odre je prav tako preizkusil kot vokalist oziroma interpret. V zadnjih letih soustvarja s skupino Sopranos, a se ni odrekel solističnim projektom. Pred kratkim je izdal skladbo Pridi k men, pripravlja pa še nekaj novosti, med drugim slovensko angleško pesem You can follow, saj Frenk Nova tekoče govori več tujih jezikov (italijansko, nemško in angleško). S skladbo Še vedno sva ista se na glasbeno estrado vračajo člani skupine Victory, četudi so (izpostavlja njihov kitarist in tudi vokalist Miki Vlahović) brez prekinitev koncertno dejavni že trideset let: »V tridesetih letih delovanja nismo imeli niti enega meseca premora. Na ta podatek smo zelo ponosni, pa tudi na dejstvo, da se je v bandu v vseh teh letih zgodilo zelo malo kadrovskih menjav, kar ni ravno običajno«, je še dodal. Victory prav tako poznamo po veliko uspešnicah kot po njihovih festivalskih nastopih, predvsem pa skupino pomnimo po posebnem glasbenem pečatu v njihovi obsežni karieri, ki jim ga je prinesla skladba Zelena dežela. Ta je bila izbrana med deset najboljših pesmi z domovinsko tematiko. Miki Vlahović in drugi člani zasedbe (Robert Dragar – basovska kitara in vokal, Boštjan Zupančič klavijature in vokal, Matija Kač – bobni in vokal, Tomo Primc – harmonika) poudarjajo, da so obdobja iskanja lastne glasbene identitete, zanje preteklost.


5. 3. 2019

Alan Vitezič - Društvo mrtvih pesnikov

Konec lanskega leta je novomeška zasedba Društvo mrtvih pesnikov izdala svoj osmi studijski album z naslovom Astronavt. Vsebinsko celovito glasbeno delo oblikuje deset skladb, ki jih je pevec in kitarist Alan Vitezič povezal v enovito misel o človeku in njegovi minljivosti. »To so pesmi o sodobnem sleherniku izgubljenem v vesolju.« Skladbe z Astronavta govorijo o nas, ki smo zašli in smo kot poudarja Alan, pozabili na medsebojna druženja kot tudi na užitke v trenutkih sedanjosti. V oddaji smo »prelistali« strani tridesetletnega ustvarjanja Društva mrtvih pesnikov z vsemi vrhunci in njihovimi tudi manj uspešnimi obdobji. Skupino ob Alanu Viteziču sestavljajo še kitarist Peter Dekleva, basovski kitarist Tomaž Koncilija, klaviaturist Boštjan Artiček in bobnar Marko Zajc.


19. 3. 2019

Drevored - Dušan Prosinečki

Gost oddaje Godbe z zgodbo je bil novomeški glasbenik Dušan Prosinečki, vokalist, kitarist in avtor glasbenih del rockovske skupine Drevored, ki letos (2019) obeležuje štirideset let ustvarjanja. Korenine Drevoreda segajo v oddaljeno leto 1979, saj so jo takrat zasnovali iznajdljivi, predvsem za glasbo nadarjeni gimnazijci. Med poslušalci so kmalu začeli vzbujati zanimanje, sledila je še pozornost širše javnosti, kar je pomenilo številne odrske nastope in predstavitve na takrat pomembnih glasbenih festivalih. Po desetih letih delovanja so se sicer za nekaj časa umaknili, četudi so v tem obdobju že spesnili tudi nekaj kakovostnih avtorskih pesmi. Zbrane so na njihovem prvencu Dekade iz leta 2009, ko se je Drevored po dobrem desetletju znova vrnil k poslušalcem. Na tega so uvrstili tudi nekaj povsem novih skladb, kar velja tudi za album Na zahod iz leta 2017. Glasbo Drevoreda nam je v oddaji natančneje predstavil Dušan Prosinečki (ostali člani zasedbe so Andrej Zupančič na basovski kitari, vokalist in kitarist Tomaž Zorko – Zore in Alen Tibljaš na bobnih).


26. 2. 2019

Tamara Obrovac Transhistria Ensemble

V središče tokratnih Godb z zgodbo postavljamo istrsko glasbenico Tamaro Obrovac. S Tamaro se je v Pulju pogovarjal glasbeni urednik Radia Koper, Armando Šturman. Večkrat nagrajena kantavtorica, flavtistka in skladateljica, nam v oddaji podrobno predstavi njen zadnji, sicer dvojni živi album Live @ ZKM, ki je bil ob dvajsetletnici njene ustvarjalne poti posnet na koncertu v Zagrebškem teatru mladih (Zagrebačkom kazalištu mladih). Na tamkajšnjem odru jo je novembra 2016. spremljal njen stalni band Transhistria Ensemble (kitarist in mandolinist Uroš Rakovec, kontrabasist Žiga Golob, harmonikar Fausto Beccalossi in bobnar Krunoslav Levačić). Po desetih studijskih, je to prvi živi album Tamare Obrovac, ki so ga uradno izdali konec lanskega leta. Ob Bernardu Mihaliću se kot producentka na albumu Live @ ZKM podpisuje tudi Tamara Obrovac.


19. 2. 2019

Anže Langus Petrovič Dagi

Zanj je imela basovska kitara od nekdaj prav poseben pomen. Bila je namreč glasbilo, ki ga je preprosto »ponotranjil« že med odraščanjem. Anže Langus Petrović – Dagi v oddaji pripoveduje, da je ob očetu Srečku Langusu (prav tako glasbeniku), basovsko kitaro tako vzljubil, da je bil že kot otrok trdno prepričan o svoji poklicni poti. »Vedel sem, da bom glasbenik in da bom igral bas«!, je še poudaril. Basovska kitara je potem resnično zaznamovala njegovo zasebno kot tudi poklicno življenje. In to traja celih dvajset let, ki jih šestintridesetletni Dagi slavi prav letos. Sicer ga mnogi poznajo kot glasbenika, ki je vrsto let spremljal Magnifica, že nekaj let pa je nepogrešljiv član v spremljevalni sekciji Jana Plestenjaka. Nedvomno je mnogim poslušalcem ostal v spominu tudi glasbeni dvojec Da Phenomena, ki sta ga z Matetom Brodarjem Brojem zasnovala leta 2006. Z njuno izvirnostjo v glasbi sta kar nekaj časa beležila pomembne uspehe na domačih odrih. A Dagi je očitno še v popolni glasbeni kondiciji, saj je pred približno dvema letoma presenetil s prvo avtorsko pesmijo – Mamin sin. Zadnja (Dagijeva peta po vrsti), je izšla pred kratkim in ima naslov Kdo te je meni poslal. Solistično pot doživlja predvsem kot najboljši način za izražanje najglobljih čustev. Kantavtorstvo je zanj – kot slikovito pojasni – najboljša »samoočiščevalna« terapija.


12. 2. 2019

Zdravko Čolić

Zdravko Čolić je med redkimi pevci iz nekdanje skupne države, ki se lahko ponaša z razkošno petinštiridesetletno glasbeno kariero. Pevec je svoje prve uspešnice začel nizati že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, a je v samem vrhu tudi s pesmimi z zadnjega studijskega albuma Ono malo sreće (2017). Sedeminšestdesetletnega Sarajevčana, ki ga več generacij pozna po vzdevku Čola, še vedno uvrščamo med največje zvezdnike v tem delu sveta. Tako je preprosta zamisel  za radijski oglas nekdanje založbe Jugoton (leta 1980) ob izidu njegovega tretjega albuma Zbog tebe: »Svi dolaze, prolaze i odlaze, samo on ostaje!«, postala  dejstvo. Drugi se pojavijo, nekaj časa vztrajajo in nato odidejo. On pa ostaja. Brezčasni Čola!


5. 2. 2019

Clemens in Bomb Shell

Sredi februarja se bodo poslušalci in gledalci spet odločali in izbirali slovenskega predstavnika za pesem Evrovizije 2019. Nacionalno tekmovanje Ema 2019 je nared, v Godbah z zgodbah pa gostimo dva mlada slovenska glasbenika, ki sta Emin oder že doživela. To sta Brane Štubljar, bobnar v zasedbi z odrskim imenom Bomb Shell (pevka Petra Zore, kitarist Anže Turk, klaviaturist Tim Zupančič) in Klemen Mramor z odrskim imenom Clemens. Z njima smo obudili še nekaj festivalskih in glasbenih izkušenj, v pričakovanju njihovih debitantskih albumov, pa smo še pogledali v glasbeno prihodnost obeh.


29. 1. 2019

Aldo Ivančić (Borghesia)

V tednu pred Prešernovim dnevom - slovenskim kulturnim praznikom, Godbe z zgodbo namenjamo posebnemu glasbenemu projektu, ki nas bo spomnil na še enega velikana slovenskega pesništva, Srečka Kosovela. Naš gost je priznani slovenski glasbenik Aldo Ivančić, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja med branjem Kosovelove pesniške zbirke Integrali, občutil neizmerno očaranost. Prevzet nad tokom Kosovelovih misli prav v vsakem stihu, je s sočlani matične skupine Borghesia, že takrat odločno razmišljal o uglasbitvi nekaterih njegovih pesmi. Aldo je  sicer ob Dariu Serevalu idejni vodja slovenskih pionirjev elektronskega zvoka Borghesie, v oddaji pa se podrobneje ozre na okoliščine, ki so njihovo zamisel zamaknile za približno tri desetletja. Tako so spomladi leta 2017 poslušalcem najprej predstavili uglasbeno pesem z naslovom Rodovnik. Oktobra lani pa je zasedba Borghesia izdala album Proti kapitulaciji (Moonlee Records), z dvanajstimi skrbno izbranimi Kosovelovimi pesmimi. Album so pospremile odlične kritike na Hrvaškem in v Srbiji, posebno pozornost pa so mu namenili tudi na enem od britanskih spletnih glasbenih portalov (spodaj najdete povezavo do izvirnika z njihovim izborom najboljših albumov 2018). Pri nas so Proti kapitulaciji ocenili glasbeni kritiki Radia Študent, Odzvena, Rockonneta ipd., med tem ko je album v osrednjih medijih (vsaj doslej) ostal domala prezrt.


22. 1. 2019

Festival MENT 2019

Oddajo posvečamo petemu festivalu MENT, ki se letos odvija na sedemnajstih odrih in na osmih različnih ljubljanskih prizoriščih. Njegovi snovalci so v prejšnjih štirih edicijah gostili več kot dvesto glasbenih domačih in tujih imen, letos pa je festival najštevilčnejši doslej, saj se bo na MENT-u, ki poteka med 30. januarjem in 1. februarjem, zvrstilo kar petinsedemdeset gostov iz štiriindvajsetih različnih držav s poudarkom na enaindvajsetih slovenskih glasbenih izvajalcih. Tako bomo že na otvoritvi festivala slišali dva naša predstavnika, Haiku Garden in Kuklo, ki bo premierno predstavila prvenec  z naslovom Katarina. Sicer je Združenje evropskih festivalov Yourope januarja lani na Nizozemskem, ljubljanskemu festivalu MENT, podelilo priznanje za najboljši manjši in klubski festival v Evropi. Laskavo nagrado je v Godbah z zgodbo komentirala Eva Kristina Filipčič: »Ment je v primerjavi z večjimi t.i. show case festivali prijaznejši, manjši in intimnejši.  Tako ponuja več priložnosti za povezovanje, ker je za večino gostujočih glasbenih profesionalcev lažje obvladljiv.« Več o letošnji zelo raznoliki ponudbi MENT-a je ob Evi povedal še eden od utemeljiteljev festivala, Andraž Kajzer.


15. 1. 2019

Vlado Kreslin

Njegovo glasbeno delo spremljamo že dobra štiri desetletja. Lahko celo zapišemo, da brez njegove pesmi skorajda ni popolnega radijskega glasbenega izbora. Tudi zato je petinšestdesetletni prekmurski kantavtor, Vlado Kreslin, dolga leta obstal in ostal v glasbenem vrhu. Odlikuje ga dovršenost v avtorskem izražanju, saj so številne Vladove pesmi med našimi ponarodelimi superuspešnicami, ki jih poslušalci vsakič znova sprejmejo z izrazito čustvenostjo. To še najbolj  ponazarjajo njegovi živi nastopi, kakor že sedemindvajset let zapovrstjo razprodani tradicionalni decembrski koncerti Vlada Kreslina v našem najznamenitejšem kulturnem hramu, Cankarjevem domu. Vse se da je naslov njegove najnovejše glasbene izpovedi, ki je uvodna glasbena tema v Godbe z zgodbo pred razgibanim pogovorom s slovenskim "muzikantom" preprostih, a vedno avtentičnih besedil. Segment njegovega življenja in glasbene ustvarjalnosti lahko po novem vidimo tudi na filmskem platnu, saj od konca lanskega leta poteka projekcija glasbenega dokumentarca o Vladu Kreslinu z naslovom Poj mi pesem. Film je režiral Miran Zupanič.


8. 1. 2019

Žiga Murko

Navkljub dejstvu, da je lani dopolnil šele trideset let, glasbenik Žiga Murko, po zadetkih na spletu in doslej realiziranih glasbenih projektih, nedvomno presega navadne ali za njegovo starost pričakovane okvirje ustvarjalnosti. Je velik ljubitelj soula, četudi ga največkrat opišejo kot jazzovskega, hip hop in elektronskega glasbenika. V Godbah z zgodbo je med drugim izzvenela njegova pesem z naslovom Shy girl, v kateri Žiga Murko prvič nastopa tudi kot interpret. »To je bila že nekaj časa moja želja. Bomo videli, kakšni bodo odzivi. Sicer se človek nenehno razvija in glas tudi. Vidim pa sebe predvsem v vlogi skladatelja, producenta in pozavnista. Vse našteto mi veliko pomeni. Nisem torej glasbenik le v enem segmentu, kajti vedno znova si želim razširiti lastni spekter ustvarjalnosti. Če te kam vleče, potem sem prepričan, da se na to pot moraš tudi podat. Tako raziščeš in ugotoviš, kako daleč lahko nadaljuješ po novi poti«, pravi Žiga Murko, ki v Godbah z zgodbo še opiše svoje začetniške korake, ko je našel navdih najprej v klasičnih glasbenih delih. Te dni je sicer začel s promocijo najnovešega singla z naslovom Not knowing you.


18. 12. 2018

Plužni filozofi s prvencem Vrnitev v neznano

Ena od Valvasorjevih prigod iz enciklopedije Slava vojvodine Kranjske je bila neposredni navdih za ime glasbenega četverca Plužni filozofi, ki je  po devetih letih ljubiteljskega igranja in ustvarjanja avtorskih pesmi, naposled izdal album Vrnitev v neznano. »Najrajši imamo vaje! Takrat improviziramo, igramo, se zabavamo, predvsem pa spontano oblikujemo melodije na besedila, ki jih piše naša pevka Andreja Eršte«, nam je povedal Ivan Dović, basovski kitarist pri Plužnih filozofih in naš sogovornik v Godbah z zgodbo. Andreja Eršte je med drugim njihova pevka in klaviaturistka, Plužna filozofa pa sta še: kitarist Aljoša Dornik in Matija Kočevar na bobnih. Za vse štiri je najbolj pomembno, da lahko v glasbi iskreno uživajo, velikih sanj nimajo, prav tako pa si ne želijo zastavljati velikih ciljev. Le igrati si želijo!


12. 12. 2018

Andrej Šifrer

»Moram priznati, da zelo nerad 'stikam' po preteklosti, ker poznam ljudi, ki so se preveč ukvarjali s preteklostjo ali svojo zgodovino, in so nato tam tudi obtičali«, je ob tridesetletnici glasbene kariere pred približno dvanajstimi leti v intervjuju na Prvem programu Radia Slovenija, spregovoril eden od naših najbolj priznanih kantavtorjev, šestinšestdesetletni Andrej Šifrer. V studio Prvega smo ga znova povabili ob njegovem štiridesetletnem jubileju, ki ga je leta 2017 ozaljšal z nekaj koncerti in izdajo albuma 40 let norosti. Andrej Šifrer je prepričan, da bo častitljivo obletnico primerno zaokrožil v marcu prihodnje leto, ko bo skupaj z nekaj eminentnimi in nekaj mladimi nadarjenimi slovenskimi glasbenimi ustvarjalci, s posebnim projektom, stopil na oder Cankarjevega doma v Ljubljani.


4. 12. 2018

Jure Lesar (ex Eskobars)

Avtentično, predvsem pa prijetno presenečenje nam je to jesen z avtorskim prvencem Zemljin sin priredil Jure Lesar. Avtor glasbe, besedil, pevec in kitarist prihaja iz Pirana, bil pa je član in eden od utemeljiteljev (z odličnimi kritikami pospremljene) Obalne zasedbe Eskobars. Fantje so se razšli po dveh posnetih studijskih albumih in po skoraj desetletju delovanja. Jure Lesar se je potem odločil za solistično glasbeno izražanje z avtorskimi skladbami. Prvih devet glasbenih pripovedi z albuma Zemljin sin nam je razkril oktobra, a nam je že v začetku poletja s promocijskim singlom Mestno kolo, jasno nakazal svojo namero o samostojni poti. Povzema jo tudi v Godbah z zgodbo.


28. 11. 2018

Momčilo Bajagić Bajaga

Eden osrednjih pop rockovskih glasbenikov iz Beograda, Momčilo Bajagić Bajaga, je bil prvi srbski izvajalec, ki je po osamosvojitvi Slovenije skupaj s spremljevalnim bandom Instruktori, nastopil pri nas. Razpad nekdanje skupne države je zaznamovalo precej kaotično razpoloženje, ki so ga občutili tudi umetniki. Na oviro je v začetku  devetdesetih med prvimi naletel prav Bajaga. Neprijetno izkušnjo je povzel v Godbah z zgodbo: »Oglasilo se je takratno Združenje glasbenikov s pobudo, da nam prepovejo že razprodan koncert v mali dvorani Tivoli. S protestom – mislim, da je bilo napoteno na Ministrstvo za kulturo – so jim odgovorili poslušalci, ki so že kupili vstopnice. Koncert so potem vendarle odobrili, kar je povzročilo še večje zanimanje. Tako smo prodali veliko Halo Tivoli. Kaj podobnega se nedvomno v normalnih, regularnih okoliščinah, zagotovo ne bi zgodilo. Skratka, bili so to resnično čudni in nič kaj prijetni časi. A od takrat, torej od leta 1994, redno prihajamo v Slovenijo. V Sloveniji smo igrali velikokrat in lahko rečem, da do Slovenije gojim zelo dobre vibracije.« Celotnemu posnetku pogovora z Bajago, ki smo ga opremili s skladbami z njegovega najnovejšega studijskega albuma U sali lom, lahko prisluhnete tudi na spletni strani Prvega in v arhivu oddaj MMC RTV.


28. 11. 2018

Momčilo Bajagić Bajaga

Eden osrednjih pop rockovskih glasbenikov iz Beograda, Momčilo Bajagić Bajaga, je bil prvi srbski izvajalec, ki je po osamosvojitvi Slovenije skupaj s spremljevalnim bandom Instruktori, nastopil pri nas. Razpad nekdanje skupne države je zaznamovalo precej kaotično razpoloženje, ki so ga občutili tudi umetniki. Na oviro je v začetku  devetdesetih med prvimi naletel prav Bajaga. Neprijetno izkušnjo je povzel v Godbah z zgodbo: »Oglasilo se je takratno Združenje glasbenikov s pobudo, da nam prepovejo že razprodan koncert v mali dvorani Tivoli. S protestom – mislim, da je bilo napoteno na Ministrstvo za kulturo – so jim odgovorili poslušalci, ki so že kupili vstopnice. Koncert so potem vendarle odobrili, kar je povzročilo še večje zanimanje. Tako smo prodali veliko Halo Tivoli. Kaj podobnega se nedvomno v normalnih, regularnih okoliščinah, zagotovo ne bi zgodilo. Skratka, bili so to resnično čudni in nič kaj prijetni časi. A od takrat, torej od leta 1994, redno prihajamo v Slovenijo. V Sloveniji smo igrali velikokrat in lahko rečem, da do Slovenije gojim zelo dobre vibracije.« Celotnemu posnetku pogovora z Bajago, ki smo ga opremili s skladbami z njegovega najnovejšega studijskega albuma U sali lom, lahko prisluhnete tudi na spletni strani Prvega in v arhivu oddaj MMC RTV.


21. 11. 2018

Lumberjack

»Lumberjack nismo ravno spletni band. Ogledi na youtubu ali 'všečki' na Facebooku nas preveč ne zanimajo. Zanima nas predvsem obiskanost naših koncertov.« Tako razmišlja peterica navdušencev nad kitarskim rockom, ki ga tudi sami igrajo. Lumberjack so pred nedavnim izdali prvenec z naslovom Brez nadzora, brez morale, konec oktobra pa so ga živo predstavili in odigrali v razprodani dvorani KUD-a oziroma Centra slovanskih kultur France Prešern v Ljubljani. Tudi o tem sta David Podgornik (klaviatirist) in Robi Glač (kitarist) ponosno spregovorila v Godbah z zgodbo. Na albumu je deset avtorskih skladb, ki jih po njunih besedah občinstvo sprejema z enako vnemo. Četudi Lumberjack za zdaj še najbolj zaznamuje skladba Kralj. Lumberjack so še: Rok Ahačevčič (vokal, kitara), Jaka Novak (bas kitara), Blaž Kuster (bobni).


14. 11. 2018

Kitarist Igor Potočnik z instrumentalnim albumom Beauty

Igor Potočnik je glasbenik, tonski mojster, mestoma tudi pevec, predvsem pa ima največ izkušenj kot kitarist. Nekateri se nedvomno še spominjate Igorjevih kitarskih linij v pesmih nekoč izjemno priljubljene in uspešne kranjske pop rockovske zasedbe California. Na čas, ko se je skupaj s sočlani Californie pojal po slovenskih odrih, gleda zelo pozitivno, je povedal v Godbah z zgodbo. Z dvema izvirnima članoma, basovskim kitaristom Francetom Logarjem in bobnarjem Andrejem Hribarjem, gost oddaje, Igor Potočnik, še vedno ustvarja in sodeluje. Z njima je leta 2017 posnel dve izmed enajstih instrumentalnih skladb za album z naslovom Beauty. To je Igorjev avtorski prvenec, prihodnje leto pa kot načrtuje, lahko pričakujemo njegov drugi, in sicer živi studijski album z vokalnimi pesmimi.     


6. 11. 2018

Jože Potrebiješ ob tridesetem jubileju Čukov

Trideset let obstoja skupine Čuki je bržkone dovolj zgovoren podatek o njihovi priljubljenosti med slovenskimi poslušalci. Njihova glasbena usmeritev se je v tridesetih letih spreminjala, saj so snemali avtorske otroške pesmi, igrali in snemali so narodno zabavne skladbe, najbolj ustvarjalni pa so bili na področju zabavne glasbe. Obsežna diskografija skupine je nastajala povsem spontano in naravno, nam je v Godbah z zgodbo med drugim pripovedoval Jože Potrebuješ. Z vodjo in utemeljiteljem Čukov, vedno kritičnim do glasbenega koncepta nacionalnega radia, z zgovornim besedilopiscem in enim od pevcev zasedbe, smo se pogovarjali neposredno po izidu najnovejšega singla  Če se od spominov da živet. Posneli so ga z ansamblom Kvartopirci, ki so ob velikem jubileju Čukov le eni od številnih povabljenih gostov na njihovih dveh prihajajočih koncertih v ljubljanskem Cankarjevem domu.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt