Iskanje
51 min • 22. 12. 2021
51 min • 22. 12. 2021
»Kot bi bil na snemanju znanstvenofantastičnega filma,« svojo izkušnjo nočnega dežurstva v covidni enoti opisuje dr. medicine, pediater in infektolog Marko Pokorn. Dobri dve leti opravlja funkcijo strokovnega direktorja vodilne otroške bolnišnice v državi – Pediatrične klinike v Ljubljani. Je zagovornik cepljenja otrok, tudi mlajših, zoper covid. Zakaj, kako razmišlja o svojem poklicu, sistemu zdravstva, predvsem pa o izzivih njegovega trenutnega dela?
"Zagovarjam strokovna stališča!"
»Kot bi bil na snemanju znanstveno fantastičnega filma,« svojo izkušnjo nočnega dežurstva v covidni enoti opisuje dr. medicine, pediater in infektolog Marko Pokorn. Dobri dve leti opravlja funkcijo strokovnega direktorja vodilne otroške bolnišnice v državi – Pediatrične klinike v Ljubljani. Je zagovornik cepljenja otrok, tudi mlajših, zoper covid. Tudi nasploh je glasen zagovornik cepljenja, zato tudi prejme veliko sovražnih, ne le odklonilnih sporočil ljudi. A kot pravi: odločil sem se za študij medicine – zato zagovarjam strokovna stališča.
»Kot bi bil na snemanju znanstvenofantastičnega filma,« svojo izkušnjo nočnega dežurstva v covidni enoti opisuje dr. medicine, pediater in infektolog Marko Pokorn. Dobri dve leti opravlja funkcijo strokovnega direktorja vodilne otroške bolnišnice v državi – Pediatrične klinike v Ljubljani. Je zagovornik cepljenja otrok, tudi mlajših, zoper covid. Zakaj, kako razmišlja o svojem poklicu, sistemu zdravstva, predvsem pa o izzivih njegovega trenutnega dela?
"Zagovarjam strokovna stališča!"
»Kot bi bil na snemanju znanstveno fantastičnega filma,« svojo izkušnjo nočnega dežurstva v covidni enoti opisuje dr. medicine, pediater in infektolog Marko Pokorn. Dobri dve leti opravlja funkcijo strokovnega direktorja vodilne otroške bolnišnice v državi – Pediatrične klinike v Ljubljani. Je zagovornik cepljenja otrok, tudi mlajših, zoper covid. Tudi nasploh je glasen zagovornik cepljenja, zato tudi prejme veliko sovražnih, ne le odklonilnih sporočil ljudi. A kot pravi: odločil sem se za študij medicine – zato zagovarjam strokovna stališča.
Medtem ko smo priča znanstvenemu dosežku človeštva, saj se je vesoljska človeška odprava od Zemlje oddaljila najdlje, pa Zemljo, svet, človeštvo pretresa dogajanje, ki se mu ni mogoče izogniti. Dosedanje vrednote in pravila, ki so – vsaj večinoma – veljali do zdaj, se umikajo nekemu drugemu svetu, ki ga vodijo politiki, ki so pravzaprav psihopatske osebnosti, in peščica najbogatejših. Ljudi ne usmerjajo več zavedanje skupnosti, spoštljivost in razumevanje, ampak spletni algoritmi, laži, gotovo tudi strah pred prihodnostjo. V kakšnem svetu živimo in kako razumeti sedanji čas, predvsem pa, kako ohraniti trezen razum? O tem bo v oddaji Intervju na Prvem govorila dr. Renata Salecl, mednarodno uveljavljena filozofinja in sociologinja, predavateljica ter avtorica številnih knjig, člankov in kolumen.
47 min • 15. 04. 2026
Arhitektka po izobrazbi, popotna fotografinja po srcu – Andreja Ravnak, najboljša popotna fotografinja na svetu leta 2023, nam je zaupala skrivnosti svojega ustvarjanja. Od valovitih toskanskih polj do hmeljišč Savinjske doline - njene fotografije očarajo s perspektivo, svetlobo in kompozicijo. V oddaji Intervju je spregovorila o svojih izkušnjah, najljubših fotografskih lokacijah, arhitekturnem razumevanju prostora, razkrila pa nam je tudi svoj pogled na fotografijo v dobi mobilnikov in umetne inteligence.
47 min • 08. 04. 2026
Intenzivna militarizacija, kopičenje oboroženih spopadov, naraščajoča polarizacija in radikalizacija, razvoj umetne inteligence v vojaške namene in ponoven vznik nacionalističnih diskurzov. To je svet, v katerem živimo, zato se upravičeno s strahom oziramo v prihodnost. Profesor zgodovinske sociologije dr. Siniša Malešević na University College Dublin preučuje vojno, nasilje, nacionalizem, družbeno teorijo in tudi imperije. V Ljubljani je marca sodeloval na znanstvenem simpoziju Aleša Debeljaka, ki so ga ob 10-ti obletnici smrti organizirali na Katedri za kulturologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. V okviru obiska je za študente obramboslovja pripravil predavanje z naslovom Vojaki, civilisti in nacionalizem. Po predavanju se je z njim pogovarjala novinarka Urška Henigman.
42 min • 01. 04. 2026
Evropa se v zadnjih letih znova intenzivno vprašuje o svojih mejah, identiteti in ravnotežjih moči. V središču teh razprav so pogosto države Srednje in Vzhodne Evrope – od baltskih do Poljske in Ukrajine. Kako te spremembe vidi nekdo, ki regijo opazuje kot potopisec, novinar in esejist? Nikodem Szczyglowski – pisec, prevajalec in poznavalec srednjeevropskega prostora, ki je študiral mediteransko arheologijo v Lodžu in menedžment v Pragi, že vrsto let raziskuje zgodovinske in kulturne plasti evropskih pokrajin. O državah ob Baltskem morju, o odnosih med Poljsko in Ukrajino, o tem, kako se danes spreminja Evropa – in tudi o tem, kako je v tem prostoru videti Slovenija, se je z njim v oddaji Intervju pogovarjal Marko Rozman.
39 min • 25. 03. 2026
Že enajsto leto zapored je tretja sreda v marcu slovenski dan možganov, namenjen ozaveščanju o njihovem pomenu, raziskovanju delovanja ter skrbi za zdravje našega živčevja. Ob tem bodo letos v Sinapsi, slovenskem društvu za nevroznanost, predstavili javno pobudo za oblikovanje nacionalne strategije za zdravje možganov. Več o tem, pa tudi o pristopu k Evropskemu partnerstvu za zdravje možganov, pomenu bazičnih nevroznanstvenih raziskav ter o javnozdravstvenem, gospodarskem in socialnem bremenu, ki ga bolezni možganov pomenijo za družbo, bo v sredinem Intervjuju na Prvem povedal prof. dr. Boris Rogelj, predsednik Slovenskega društva za nevroznanost in vodja Odseka za biotehnologijo na Inštitutu Jožef Stefan. Z njim se bo pogovarjala Mojca Delač.
45 min • 18. 03. 2026
