Iskanje
Produkcije novih verskih in magičnih praks na Šrilanki, ki jih ustvarjajo obsedeni ekstati.
Gananath Obeyesekere, šrilanški antropolog, ki se je prvotno ukvarjal z literaturo, potem pa kot antropolog postal ugledni profesor na univerzi Princeton, je v svojem najbolj vplivnem delu Meduzini lasje, raziskoval pomene in simbole vozlastih las. Tako (ne)urejene, v pramenih ali zvite na vrhu glave, navadno nosijo ljudje, ki na Šrilanki padajo v transe, komunicirajo z nadnaravnim ter sestavljajo kombinacije novih simbolov in verskih praks. Te heterogene in hibridne mešanice vsega, kar ponujajo predvem večinski budizem, hinduizem in islam, vključujjeo tudi različne duhove, demone in božanstva. Več pove dr. Boštjan Kravanja, etnolog s Filozofske fakultete v Ljubljani, ki je h knjigi napisal tudi zelo zanimivo spremno študijo.
Produkcije novih verskih in magičnih praks na Šrilanki, ki jih ustvarjajo obsedeni ekstati.
Gananath Obeyesekere, šrilanški antropolog, ki se je prvotno ukvarjal z literaturo, potem pa kot antropolog postal ugledni profesor na univerzi Princeton, je v svojem najbolj vplivnem delu Meduzini lasje, raziskoval pomene in simbole vozlastih las. Tako (ne)urejene, v pramenih ali zvite na vrhu glave, navadno nosijo ljudje, ki na Šrilanki padajo v transe, komunicirajo z nadnaravnim ter sestavljajo kombinacije novih simbolov in verskih praks. Te heterogene in hibridne mešanice vsega, kar ponujajo predvem večinski budizem, hinduizem in islam, vključujjeo tudi različne duhove, demone in božanstva. Več pove dr. Boštjan Kravanja, etnolog s Filozofske fakultete v Ljubljani, ki je h knjigi napisal tudi zelo zanimivo spremno študijo.
Kako pravzaprav vrednotiti ulično likovno umetnost? Kako pomemben del naše kulturne dediščine so grafiti, murali in druge poslikave, ki jih najdemo na ljubljanski Metelkovi?
50 min • 12. 02. 2026
V pripovedno, ironično-satiričnem esejističnem romanu Kje smo? antropologinje in pisateljice dr. Svetlane Slapšak se Ljubljana razkriva kot steganogram spomina – mesto skritih pomenov, prehodov in pozab.
53 min • 06. 02. 2026
Japonska nas ne navdušuje samo z lepoto in globino svoje umetnosti, ampak nas, kot v svoji najnovejši knjigi pokaže Marko Uršič, lahko nagovarja tudi s svojo filozofsko tradicijo, ki jo je pomembno zaznamoval zen budizem
52 min • 30. 01. 2026
Ernst Hans Gombrich nas v svoji knjigi Zgodovina umetnosti, ki je prvič izšla leta 1950, vodi po zgodovinskem zemljevidu umetnosti. Bralcu ponuja koordinate za orientacijo v kronološki zgodbi umetnosti, ki se je – podobno kot jeziki – rodila ob neznani uri, v kraju, ki mu človek še ni podelil imena.
57 min • 23. 01. 2026
V knjigi Kaj le v sebi nosiš v intenziven dialog stopata ustvarjanji kiparke, ki je lani prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo, ter pisateljice, ki so ji – prav tako lani – podelili nagrado Prešernovega sklada
51 min • 16. 01. 2026
