Zala Neža Zajc zase pravi, da ji je bila poezija položena v zibelko. Resneje in s premislekom pa se je poeziji, besedam in verzom posvetila v srednji šoli. Skupaj s prijateljico Evo Pavli sta se lotili projekta Sreči, del tega projekta pa je tudi Nežina zbirka, ki nosi naslov Odbleski. Zbirka obsega šestdeset pesmi, ki so pospremljene z ilustracijami. Zala najraje piše v prostem verzu, a tuje ji niso niti rimane besede.
Zrak se dimi nad Ljubljano,
ježi se mi koža od tvojih dotikov,
umikam se reki in poletju za mano,
pogledi so večnost, obarvani pijano.
Valovi minut zalivajo moj obraz,
besede so odraz časa,
rumena niansa mežika v temi, k
jer zadela me je mantra.
Skušnjava je lepota,
lepota je prepovedani sadež,
kot je misel v tvojih očeh.
Ne misli, da ne vidim.
Počasi izgubljam barvo,
ko slikaš obraz mesečnikov.
Obrazi nastalih sivin,
izgubili so se med množico krikov.
Cigaret me zapeče
v megli bežnih luči,
ko jesen se izteče
in noč dan dohiti.
Mlada pesnica, ki v poeziji išče odgovore na vprašanje sreče
Zala Neža Zajc zase pravi, da ji je bila poezija položena v zibelko. Resneje in s premislekom pa se je poeziji, besedam in verzom posvetila v srednji šoli. Skupaj s prijateljico Evo Pavli sta se lotili projekta Sreči, del tega projekta pa je tudi Nežina zbirka, ki nosi naslov Odbleski. Zbirka obsega šestdeset pesmi, ki so pospremljene z ilustracijami. Zala najraje piše v prostem verzu, a tuje ji niso niti rimane besede.
Zrak se dimi nad Ljubljano,
ježi se mi koža od tvojih dotikov,
umikam se reki in poletju za mano,
pogledi so večnost, obarvani pijano.
Valovi minut zalivajo moj obraz,
besede so odraz časa,
rumena niansa mežika v temi,
kjer zadela me je mantra.
Skušnjava je lepota,
lepota je prepovedani sadež,
kot je misel v tvojih očeh.
Ne misli, da ne vidim.
Počasi izgubljam barvo,
ko slikaš obraz mesečnikov.
Obrazi nastalih sivin,
izgubili so se med množico krikov.
Cigaret me zapeče
v megli bežnih luči,
ko jesen se izteče
in noč dan dohiti.
