Tokrat smo se ustavili v najsevernejši slovenski regiji, ki sodi med najbolj gozdnata območja v Sloveniji. V preteklosti sta les in gozdarstvo veljala za pomembni gospodarski panogi, po propadu večjih lesnih industrijskih podjetij pa so se začele pojavljati težave z ustvarjanjem dodane vrednosti slovenskemu lesu, tako da večina koroškega lesa konča v sosednji Avstriji. Ob tem so vse glasnejša opozorila, kako pomembno vlogo bo imel gozd v prihodnosti ne le kot banka, temveč tudi z vidika okoljskih sprememb. Splošne razmere v gospodarstvu se kažejo tudi na področju prodaje lesa, cene lesa so narastle, vse več je potreb tudi po najkakovostnejšem slovenskem lesu. Tega naj bi bilo v naših gozdovih veliko in to je navsezadnje pokazala dražba najvrednejšega lesa prejšnji teden v Slovenj Gradcu, kjer so prodali najkakovostnejše hlode. Več v pogovoru za Lokalni čas naša dopisnica Metka Pirc.
Večina koroškega lesa kot surovina beži v sosednje države, kje ustvarjajo dodano vrednost, dolgoročna vloga gozdov bo tudi pri okoljskih spremembah
Tokrat smo se ustavili v naši najbolj severni slovenski regiji, ki sodi med najbolj gozdnata področja v Sloveniji. V preteklosti sta les in gozdarstvo veljali za pomembni gospodarski panogi, od propada večjih lesnih industrijskih podjetij pa je težava z ustvarjanjem dodane vrednosti slovenskemu lesu, tako večina koroškega lesa konča v sosednji Avstriji. Ob tem pa so vse bolj glasna opozorila, kako pomembno vlogo bo imel gozd v prihodnosti ne le kot banka, temveč tudi z vidika okoljskih sprememb.
Vsesplošne razmere v gospodarstvu se kažejo tudi na področju prodaje lesa, cene lesa so narasle, vse več je potreb tudi po najbolj kakovostnem slovenskem lesu. Tega naj bi bilo v naših gozdovih veliko in to je navsezadnje pokazala dražba najvrednejšega lesa prejšnji teden v Slovenj Gradcu, kjer so prodali najbolj kakovostne hlode, je v pogovoru za Lokalni čas povedala naša dopisnica Metka Pirc.
Najvišje cene na trgu dosegajo listavci. Kot je razkril Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, so le na prvi dražbi pred 16. leti kot najdražjega prodali hlod češnje, potem pa vsako leto blesti gorski javor rebraš. »V zadnje pol leta tudi iglavci pridobivajo na ceni, a visokih cen javorjev rebrašev ne morejo doseči,« je pojasnil.
»V naših gozdovih je ogromno kakovostnega lesa, mislim, da ga je treba samo najti, znati prodati, pred tem pa pravilno posekat in spraviti, da se ne poškoduje. Skrbni lastniki sekajo samo za potrebe, skoraj ne poznam lastnika, ki bi posekal več, kot njegov gozd prenese,« je dejal Jože Jeromel.
Gozdarji izpostavljajo izjemen pomen nega gozda. »Zdaj moramo ukrepati. Slovenija ne more biti konkurenčna s količino, lahko pa smo s kakovostjo,« je povedal v.d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Janez Logar. »Zdaj smo na prehodu, morali se bomo začeti prilagajati na podnebne spremembe, določene drevesne vrste temu niso prilagojene, smreka, ki je gospodarsko zelo pomembna, bo v naslednjih 50 letih doživela velike spremembe in seveda gozdarji bomo morali najti substitut za to drevesno vrsto, da bo okoljsko ustrezna in gospodarsko vredna. Stroka je tu v novih izzivih, veliko je govora o duglaziji, črnem orehu…
»Zanamcem moramo pustiti čimveč možnosti in čimbolj biotsko pestre gozdove, ti bodo najbolj parirali izzivom, ki prihajajo,« pravi Janez Logar.
Na Koroškem so znana prizadevanja po vzpostavljanju gozdno – lesne verige. Družba Slovenski državni gozdovi na razpisu išče partnerja tudi za Koroško. Prijavila naj bi se dva kandidata, med katerima bodo izbrali. A hkrati SIDG načrtuje tudi svoje dražbe vrednejšega lesa, Korošce pa skrbi, da bo to dolgoročno lahko razvrednotilo to tradicionalno slovenjgraško dražbo, ki velja za največjo v tem delu Evrope. Podobno zgodbo so namreč videli že v sosednji Avstriji, ko so z drobljenjem uničili trg. Danes večino koroškega lesa izvozijo v Avstrijo, kjer mu znajo dodati vrednost. So pa načrti tudi o veliki širitvi največje žage.
»Mi smo ena od bolj poraščenih občin, vsaj regij v Sloveniji in zelo veseli bomo, če bodo ti dogovori o tej žagi dokončno dorečeni, da bo ta tu na Koroškem, da se ne bo dogajalo to, da ti naši gozdovi odhajajo v tujino in prihajajo kot izdelki nazaj sem, da bodo tu nova delovna mesta, da bomo lahko les tu obdelovali, vsak po svojih močeh bomo pomagali, da se te naše želje tudi uresničijo,« je dejal župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler.
