100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
S športnim psihologom o tem, kaj se dogaja z našimi omrežji ob vrhunskih dosežkih in ali so po njih porazi res še bolj boleči
V življenju po navadi veliko raje okusimo slasti zmage kot doživljamo poraze, ne samo na področju športa. A prav pri tem se bomo ustavili v tokratni oddaji. S športnim psihologom Alešem Vičičem smo se pogovarjali o tem, kako rezultatske vrhunce in padce doživljajo in interpretirajo športniki, kdaj se vmešajo čustva, zakaj so po nizu zmag lahko slabše uvrstitve bolj boleče kot sicer in kako je z zmagami in porazi pri rekreativnih športnikih.
Najprej pa se “vključi” zaznavanje.
Mi moramo najprej opaziti, kaj se v naši okolici dogaja. Športnik na primer opazi, da je zmagal, s kakšno razliko je zmagal, v kateri dvorani, na kakšen način … In potem je zelo pomembna stvar, ki se jo nevrološko zelo težko dokaže in pokaže, nastane interpretacija te zmage.
Zadnja je od športnika do športnika različna, kot lahko vidimo, jo nekateri doživijo zelo evforično, drugi pa veliko bolj umirjeno. Šele ko tej zmagi pripišemo neki pomen, se vmešajo tudi čustva.
Te emocije se ne bi sprožile, če si torej vsak posameznik ne bi najprej interpretiral te zmage. Nevropsihološki procesi, ki se potem sprožijo, vplivajo v povratni zanki tudi na tiste dele, ki sprožajo užitke, na dele, ki sprožajo nadaljnjo razlago, razmišljanje, kognitivne procese in tako naprej.
Velikokrat se zgodi, da športniki po zmagah poraze interpretirajo veliko bolj katastrofično.
Zato velikokrat rečejo, da je ‘težje braniti kot pa zmagovati’. Tu je izjemno močan pomen pričakovanj, ki jih imajo. Ko športniki prihajajo proti vrhu, pričakujejo, da bodo iz dneva v dan boljši. Ko pa zmagajo, pričakujejo, da bodo iz dneva v dan zmagovali, kar pa je veliko težje narediti kot biti “samo” iz dneva v dan boljši.