Poletje je čas, ko se zdi, da se stres vsaj malo odpravi na počitnice in je zjutraj lažje vstati. Četudi zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne gremo na oddih ali si ne moremo privoščiti dopusta, se po navadi ob dolgih dnevih vsaj malo otresemo skrbi kje na svežem zraku. Kako pa to obdobje vpliva na naša nevronska omrežja, če se spopadajo z depresijo? Ob omembi sezonske depresije ponavadi pomislimo na temne, hladne zimske dneve, kaj pa poletni čas? O tem v četrtek ob 7.35 na Prvem! Odgovarja : dr. Lilijana Šprah, Pripravlja: Mojca Delač
O dolgih dnevih, soncu in duševnem zdravju
Poletje je čas, ko se zdi, da se stres vsaj za nekaj časa odpravi na počitnice in je zjutraj lažje vstati. Četudi zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne gremo na oddih ali si ne moremo privoščiti dopusta, se ob dolgih dnevih kje na svežem zraku lahko vsaj malo otresemo skrbi. Kako pa to obdobje vpliva na naša nevronska omrežja, če se spopadajo z depresijo? Ob omembi sezonske depresije dostikrat pomislimo na temne, hladne zimske dneve. Kaj pa poletni čas? O tem s predstojnico Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU in vodjo programa OMRA, dr. Lilijano Šprah.
Obstajata dve atipični obliki depresije (zimska in poletna, op. p.), ki ju nekako “pospravimo pod streho” t. i. sezonskih razpoloženjskih motenj. Teh vrst je manj, 2–6 % v populaciji, vendar je poletna depresija manj pogosta, odvisno pa je to tudi od zemljepisne lege.
Svetloba je seveda pomembna za naše možgane in poleti je dobimo veliko. Na neki ravni nas svetloba zelo pomembno določa. Uravnava naš cirkadiani ritem, v katerem nastaja ples najrazličnejših hormonov.
Dnevi so daljši, lahko si privoščimo več dejavnosti zunaj, druženja in tako naprej, pri vsem tem pa je zelo pomemben tudi počitek.
Poletna depresija ima ravno nasprotne značilnosti kot zimska. Poleg običajnih simptomov, ki so značilni za depresivno motnjo, se poletni depresiji največkrat pridružijo še nespečnost, razdražljivost, tesnoba, izgubljanje teže, hujšanje, manjši apetit. To so pravzaprav nasprotni simptomi kot pri zimski depresiji.
Pri vsem tem pa je, pravi dr. Šprah, pomembno, da se lahko na poletno depresijo pripravimo:
Če vemo, da smo ranljivejši, da smo v preteklosti že imeli tovrstne težave, potem ima smisel dejavnosti načrtovati tako, da se poskuša potek depresije omiliti ali da se ji izognemo. Naredimo lahko tako imenovani akcijski načrt. Ognemo se vsakršnemu pretiravanju. Predlagam, da ljudje ne pretiravajo z radikalnimi dietami, v tem obdobju so sicer pogoste. Znano je na primer, da so radikalne diete lahko sprožilec depresije, saj telesu zmanjkuje esencialnih snovi, ki so povezane tudi z uravnavanjem razpoloženja, sintezo serotonina in tako naprej, in s pomanjkljivim vnosom hrane depresijo lahko sprožimo. Pomemben je tudi počitek, da imamo vsaj podoben ritem budnosti in spanja kot med letom, sicer pa so na splošno priporočila podobna tistim, ki nam jih strokovnjaki dajo za premagovanje vročine.
Petje dobro vpliva na počutje, če si ob kakšnem večeru sami ali s prijatelji kakšno pesem od srca zapojemo, to vodi k boljšemu počutju.
