Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ptujsko vino pred 100 leti na kraljevi poroki v Beogradu * Dan Primoža Trubarja * Urednik »Ameriškega družinskega koledarja« * Likovni umetnik in restavrator
Na pobudo književnika Borisa Pahorja so leta 2010 današnji dan razglasili za državni praznik – dan Primoža Trubarja. Namenjen je spominu na osrednjo osebnost slovenskega protestantizma v 16. stoletju in človeka, ki je pomembno prispeval k razvijanju temeljev za oblikovanje slovenskega naroda. Primož Trubar naj bi se po nepotrjenih virih rodil 8. ali 9. junija 1508. Kot zagovornik nauka Martina Lutra je širil protestantsko vero in po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, začel pisati slovenske knjige. * Posnetek Je povedal literarni zgodovinar dr. Matjaž Kmecl. Kot duhovnik je Trubar služboval na Slovenskem in v Nemčiji. Ko je bil pridigar v Rothenburgu, je dal tiskati svoje prvo delo in prvo slovensko knjigo Katekizem – ta je bila spomladi leta 1551 že v Ljubljani – hkrati pa je natisnil še knjižico Abecedarij. Začel je prevajati tudi Sveto pismo. Leta 1557 je izšlo eno njegovih najznačilnejših del, Prvi del novega testamenta, register s postilo in slovenski koledar. Vsega je objavil 22 knjig v slovenščini in dve v nemščini. Primož Trubar je začetnik slovenske književnosti; s svojimi deli je utemeljil slovensko protestantsko misel in pokazal, da je slovenski narod sposoben živeti v družbi evropskih narodov.
Časnikar in književnik Ivan Molek se je leta 1900 izselil v Združene države Amerike in pozneje tam urejal številne časnike slovenskih izseljenskih društev, leta 1915 pa je postal tudi prvi urednik »Ameriškega družinskega koledarja«. Med drugim je napisal več kot dvajset dramskih besedil o življenju ameriških Slovencev in tamkajšnja društva so jih rada uprizarjala. Delo Ivana Molka je tudi pomemben vir za preučevanje zgodovine slovenskih družb in izseljenskega časopisja v Združenih državah Amerike. Njegovo rokopisno avtobiografijo »Čez hribe in doline« je priredila in v slovenskem prevodu leta 1979 objavila njegova žena Mary. Časnikar in književnik Ivan Molek se je rodil pred 140-imi leti (1882) v Metliki.
Slikar in restavrator Mirko Šubic iz družine znanih podobarjev in likovnih umetnikov iz Poljanske doline je študiral v Münchnu, Pragi in Dresdnu, tam je tudi diplomiral. V letih od 1950 do 1967 je bil profesor na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in nekaj časa tudi njen rektor. Leta 1951 je organiziral in potem deset let vodil restavratorski oddelek na republiškem zavodu za spomeniško varstvo. Uveljavil se je kot ilustrator, portretist in freskant, predvsem pa kot restavrator in utemeljitelj restavratorsko-konservatorskega šolanja v Sloveniji. Za razstavo v ljubljanski Narodni galeriji je leta 1937 restavriral slike svojih sorodnikov Janeza in Jurija Šubica, za njene razstave v petdesetih in zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja je vodil restavratorska dela, prav tako pa tudi obsežne obnovitve fresk po slovenskih cerkvah in gradovih. Mirko Šubic se je rodil leta 1900 v Ljubljani.
Pred sto leti (1922.) je bila v Beogradu, prestolnici Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, vladarska poroka. Skoraj deset mesecev po tistem, ko je po smrti očeta Petra 1. kraljevske časti in dolžnosti prevzel prestolonaslednik Aleksander Karadjordjević, je sledila poroka z romunsko princeso Marijo, drugo hčerko romunskega kralja Ferdinanda I. in kraljice Marije, nečakinje angleškega kralja Edvarda VII. in vnukinje kraljice Viktorije. Obred je bil v katedrali svetega Mihaela. Z organizacijo dogodka, ki je prišel na naslovnice svetovnih časopisov, je bilo sprva nekaj težav, a jih je uspešno zmogel komediograf Branislav Nušić, ki so ga imenovali za predsednika državnega poročnega odbora. Z dogodkom so bili povezani tudi slovenski podaniki, ki so na gostijo poslali zajeten sod najboljšega vina iz okolice Ptuja. Umetelno izrezljani hrastov sod je še danes na ogled v muzejskem delu Kraljeve kleti na Oplencu. Slovenija, natančneje, Gorenjska pa je bila tudi cilj poročnega potovanja in medenih tednov mladoporočencev. Na večer po poročnem slavju sta se odpravila na Bled, tam pa ju je pričakala množica zbranih v narodnih nošah. Kraljevski par se je v spremstvu bogato okrašenih čolnov in glasbe, ki je odmevala z odra na vodi, s pletno popeljal do otoka in nazaj.
