»Narodno viječe« Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu
Drugi londonski sporazum
Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
5. in 6. oktobra 1918 so na sestanku odposlancev Slovencev, Hrvatov in Srbov iz avstro-ogrskih dežel v Zagrebu ustanovili Narodno vijeće. Tako je bilo soglasno oblikovano vrhovno politično predstavniško telo, ki je razglasilo in prevzelo vodenje boja jugoslovanskih narodov v Avstro-Ogrski za samo odločbo. Narodno vijeće je bilo predstavništvo »vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki živijo v Hrvaški-Slavoniji z Reko, v Dalmaciji, Bosni-Hercegovini, Istri, Trstu, Kranjski, Goriški, Štajerski, Koroški, Bački, Banatu, Baranji, Medjimurju in po preostalih krajih jugozahodne Ogrske«. Pravilnik o njegovem delovanju je določal, da se člani sestajajo na skupnih sejah, ki jih sklicuje njegov največ tridesetčlanski osrednji odbor.
*Posnetek
Igralka in pesnica Mila Kačičeva je do druge svetovne vojne sodelovala na vseh ljubljanskih ljubiteljskih odrih. Po študiju solopetja in dramske retorike na Državnem konservatoriju v Ljubljani je bila angažirana kot članica opernega zbora, od leta 1945 do upokojitve pa je nastopala v Drami Slovenskega narodnega gledališča. Ustvarila je vrsto karakternih likov s posebnim občutkom za komiko, humornost in karikiranost. Igrala je tudi v radijskih in televizijskih igrah. S svojimi nastopi je oplemenitila kar nekaj naših filmov; leta 1978 je v Pulju prejela “zlato areno”, 1986. pa slovensko priznanje “igralka leta”. Pisala je tudi izredno občuteno poezijo, ki jo označujejo ljubezen do moža, materinstvo in močno občutenje smrti. Njena prva pesniška zbirka je izšla leta 1951, zadnja, “Minevanja", pa leta 1997. Italijanska Akademija za umetnost in poezijo ji je leta 1985 podelila najvišjo nagrado, “zlato ogrlico”. Leta 1998 je Mila Kačič postala tudi častna meščanka mesta Ljubljane. Rodila se je pred 110-imi leti (1912.) v Sneberju pri Ljubljani.
Memorandum o soglasju oziroma Drugi londonski sporazum, s katerim se je končala vojaška uprava v coni A in coni B Svobodnega tržaškega ozemlja, je bil sklenjen na današnji dan leta 1954. Podpisali so ga predstavniki Italije, Jugoslavije, Velike Britanije in Združenih držav Amerike. Jugoslavija in Italija sta s tem potrdili tedaj veljavno ozemeljsko razdelitev: italijanska civilna uprava se je razširila na cono A, jugoslovanska pa na cono B dotedanjega Svobodnega tržaškega ozemlja. Sporazum je bil sad dolgotrajnih pogajanj; z njimi je bilo odstranjeno žarišče sporov in trenj med Italijo in Jugoslavijo. Ob tej priložnosti je bila prebivalcem dotedanjega Svobodnega tržaškega ozemlja dana pravica do svobodne izbire državljanstva. Lahko so se opredelili za italijansko, vendar so se morali potem izseliti v Trst ali drugam v Italijo. Podobno se je dogajalo s prebivalci ozemlja, ki je prišlo pod civilno upravo Italije. S sporazumom je Slovenija znova pridobila območje, ki je pred 2. svetovno vojno spadalo pod italijansko oblast, s tem pa tudi svoboden izhod na morje in del svojega obalnega ozemlja.
5. oktobra 1984 sta se na ginekološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani rodili prvi dvojčici na Slovenskem, spočeti z oploditvijo zunaj telesa in poznejšim prenosom zarodka v maternico. Porod se je začel predčasno, dvojčici pa sta tehtali 2590 in 2155 gramov ter merili 45 in 44 cm.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
