Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva
Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev
Bližina lirskih opernih vlog
8. novembra 1817 se je v Králjevcih v Slovenskih goricah rodil pesnik in pripovednik Davorin Trstenjak. Po maturi na gimnaziji v Mariboru je v Gradcu in Zagrebu študiral filozofijo, v Gradcu pa še teologijo. Kot duhovnik je služboval po različnih krajih na Štajerskem, od leta 1850 pa je bil profesor za verouk, slovenščino in zgodovino na mariborski gimnaziji. Bodoče učitelje je brezplačno poučeval slovenščino in filozofijo ter na gimnaziji ustanovil slovensko knjižnico. Že v dijaških letih je pisal narodnoprebudne pesmi in se pod vplivom Stanka Vraza navduševal nad ilirizmom. Vendar je kmalu spoznal, da je med Slovenci narodni prerod mogoč le na podlagi njihovega jezika; o tem so ga prepričala predvsem srečanja s preprostimi ljudmi. Davorin Trstenjak je bil leta 1872 pobudnik za ustanovitev slovenskega pisateljskega društva in njegov prvi predsednik. Ukvarjal se je tudi s starejšo slovensko zgodovino, mitologijo in etimologijo.
Industrialec Fran Bonač se je rodil leta 1880 v Ljubljani. Knjigoveštva se je naučil pri svojem očetu, znanje je dopolnil v Nemčiji. Leta 1909 je prevzel vodstvo očetove kartonažne tovarne. Da bi se izognil uvozu in nakupu papirja in kartona, je leta 1920 ustanovil svojo tovarno lepenke, kartona in papirja na Količevem ter začel oskrbovati z izdelki vso državo. Leta 1938 je v Krškem začel graditi tovarno celuloze – proizvodnja se je začela dve leti pozneje. Svoje obrate je povezal v uspešno gospodarsko enoto. Fran Bonač je bil tudi član upravnega odbora ljubljanske kreditne banke, do leta 1940 predsednik Združenih papirnic in dvajset let predsednik Velesejma Ljubljana. Zapisal je: »Ves moj zaslužek mi je pomenil le sredstvo za napredek in nikoli ga nisem uporabljal v špekulativne namene. Vsa moja podjetja in posestva so bila le podlaga za nove kredite, da sem lahko uresničil svoje načrte. Vedno sem bil bankam dolžan, saj sem svoje prihranke sproti vlagal v nove stroje, zgradbe in material.«
Pevska pedagoginja Ksenija Kušej Novak je študirala na državnem konservatoriju v Ljubljani, bila na specializaciji na Dunaju in leta 1944 diplomirala v Ljubljani. Nato je redno nastopala v ljubljanski operi kot koloraturna sopranistka, kot koncertna pevka pa s klavirskim triem. Med drugo svetovno vojno je poučevala na srednji glasbeni šoli, v letih od 1964 do 1973 pa je bila profesorica na akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot pedagoginja je vzgojila več uglednih slovenskih opernih pevk in pevcev, med njimi Boženo Glavak, Dragišo Ognjanovića, Franceta Javornika in Zdravka Kovača. Ksenija Kušej Novak se je rodila leta 1914 v Gradcu.
Osmega novembra 1916 se je v Radovljici rodil operni pevec, baritonist Marcel Ostaševski – s prvotnim priimkom Pretnar. Solopetje je študiral pri tedaj uveljavljeni pedagoginji Pavli Lovšetovi in nadaljeval pri Bogu Leskovcu. Svojo poklicno pevsko pot je začel leta 1948, ko je bil povabljen v Sarajevo. Med letoma 1952 in 1956 je bil angažiran v mariborski operi, nastopal je v pretežno dramsko-baritonskih vlogah, kot so Rigoletto, Escamillo v Carmen, oče Germont v Traviati in druge. V svoji karieri je uprizoril petinpetdeset velikih vlog. Najraje je imel Mozarta in nemški operni repertoar, pa tudi italijanskega, ki je bil popularen na odru ljubljanske operne hiše. Njegovemu glasu so najbolj ustrezale lirske vloge, občinstvo pa je bilo navdušeno nad lahkoto, s katero se je loteval tudi najtežjih vlog. Slišali ga bomo v odlomku pesmi »Pobratimija« Gustava Ipavca in Simon Jenka, ki je bila v studiu 13 našega radia posneta pred 50imi leti (1972). klavirska spremljava Ciril Cvetko. *Posnetek Od leta 1956 pa vse do upokojitve je Marcel Ostaševski ostal zvest ljubljanski operni hiši.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
