Po ugledni balerini poimenovana nagrada
Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije
Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko
Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baletna umetnica Lidija Wisiak je po začetnem baletnem študiju v Ljubljani nadaljevala šolanje v Nemčiji. Tam je imela leta 1920 tudi prvi samostojni baletni nastop. Pozneje se je izpopolnjevala še v Franciji in bila nato pet let angažirana v Komični operi v Parizu. Že pred drugo svetovno vojno je nekajkrat gostovala na Slovenskem, kmalu po vojni pa je začela poučevati v baletni šoli v Ljubljani in bila deset let tudi njena predstojnica. Bogato baletno znanje je predajala mladim, prihodnjim solistom Slovenskega narodnega gledališča. Po njej se od leta 1999 imenuje nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Društvo baletnih umetnikov. Lidija Wisiak se je rodila leta 1906 v Linzu v Avstriji.
Zgodovinar Janko Pleterski je leta 1941 maturiral na klasični gimnaziji v Ljubljani in se po italijanski internaciji pridružil partizanom. Po vojni je nadaljeval študij in delal v diplomaciji, na našem radiu in se nato posvetil raziskovalnemu delu na Inštitutu za narodnostna vprašanja. Filozofska fakulteta v Ljubljani ga je leta 1970 na pobudo profesorjev Milka Kosa, Boga Grafenauerja in Frana Zwittra izvolila za predavatelja za predmet Zgodovina Slovencev in drugih južnoslovanskih narodov v 19. stoletju do leta 1918. Bil je tudi dekan fakultete in med našimi prvimi zgodovinarji, ki so se začeli leta 1968 udeleževati mednarodnih posvetov o problemih narodov habsburške monarhije na Dunaju. Leta 1972 je na povabilo Avstrijske akademije znanosti za njeno delo Zgodovin habsburške monarhije napisal prikaz zgodovine Slovencev, odkril in objavil pa je tudi avstrijsko vladno poročilo o preganjanju Slovencev v letih od 1914 do 1917. Proučeval je čas nastajanja slovenskega političnega gibanja v habsburški monarhiji, jugoslovansko gibanje pri Slovencih, predvsem pa zgodovino koroških Slovencev. Kot politik – v času od 1988 do 1990 je bil član predsedstva Socialistične republike Slovenije in se je ukvarjal z nacionalno problematiko. *Posnetek Akademik doktor Janko Pleterski, tudi častni doktor Alpsko-jadranske univerze v Celovcu, se je rodil pred 100 leti (1923) v Mariboru.
Leta 1941 so bile v Kraljevini Jugoslaviji uvedene nakaznice za kruh in moko. Omejitev je bila posledica slabega pridelka pšenice leta 1940, ko je bil pridelek kar za 100 tisoč vagonov manjši. Oblasti so začele uravnavati promet s pšenico in koruzo. Ker ukrepi niso dali rezultatov, so začeli razmišljati o živilskih nakaznicah. Tako so bile 1. februarja 1941 v Dravski banovini kot v prvi banovini Kraljevine Jugoslavije uvedene karte oziroma posebne nakaznice za kruh in moko. Odrasli so vsak mesec smeli kupiti 4 kg pšenične moke, otroci pa so bili upravičeni do dveh oziroma treh kilogramov. Nakaznice so bile znamenje slabšanja gmotnih razmer in stiske, v kateri se je znašla Kraljevina Jugoslavija, obdana z državami, ki so po večini pripadale silam osi.
Filmski in televizijski režiser, scenarist, producent in pedagog Franci Slak se je po gimnaziji v Kopru vpisal na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, nato pa študij filmske režije dokončal v Lodzu na Poljskem, kjer je tudi magistriral. Od 1980 naprej je predaval na Akademiji v Ljubljani. V arhivu hranimo njegove spomine na gimnazijske filmske začetke. *Posnetek Franci Slak je posnel več kot dvajset kratkih, celovečernih in televizijskih filmov, in številne dokumentarne televizijske portrete. Njegov film »Ko zaprem oči« je bil tudi prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja. S Hudodelci se je uvrstil na tekmovalni program berlinskega festivala. Filmski in televizijski režiser Franci Slak se je rodil v Krškem – pred 70 leti (1953).
