Zdravnik in zaupnik ruskega carja
Pionir klasične kitare pri nas
Kantata Stara pravda
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in diplomat Gregor Voglar s polatinjenim imenom Carbonarius je v sedemdesetih letih 17. stoletja v Gradcu študiral filozofijo, na Dunaju in v Bologni pa medicino ter bil verjetno promoviran v Rimu. Kot mestni fizik je med drugim sodeloval pri zatiranju kuge v Pliberku, bil okrajni zdravnik v Radgoni, v Gradcu pa zdravnik svetnik. Leta 1694 mu je avstrijski cesar Leopold I. podelil plemiški naslov; Voglar si je izbral ime Carbonarius de Wiessenegg. Pozneje se je v službi ruskega carja Petra Velikega udeležil znamenite bitke pri Narvi v tako imenovani veliki nordijski vojni, bil ujet in interniran na Švedskem. Po izpustitvi je postal carjev zaupni zdravnik in deloval v moskovski medicinski upravi. Leta 1715 je prosil za razrešnico in pripotoval na Kranjsko. Gregor Voglar se je rodil leta 1651 v Naklem.
Glasbeni pedagog, kitarist in skladatelj Stanko Prek je vzgojil več poklicnih kitaristov ter izdal nekaj zbirk za pouk kitare in učbenik “Teorija glasbe”. Pisal je klavirska, zborovska, orkestralna in scenska dela ter samospeve, velja pa tudi za pionirja klasične kitare pri nas. Diplomiral je leta 1941 na državni akademiji za glasbeno umetnost v Műnchnu. Med vojno je v Ljubljani študiral kompozicijo in leta 1944 diplomiral pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Po vojni je poučeval na glasbenih šolah, koncertiral doma in v tujini ter bil ustanovitelj in predstojnik oddelka za klasično kitaro na zagrebški glasbeni akademiji. Stanko Prek se je rodil leta 1915 v Sežani.
Gledališka igralka Berta Ukmar je končala gospodinjsko šolo in delala kot uradnica. Že pred vojno je bila kot igralka in režiserka aktivna v gledališki dejavnosti, leta 1945 pa se je – po vrnitvi iz taborišča Auschwitz – popolnoma zapisala gledališču. Nastopila je v prvi predstavi obnovljenega Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, sodelovala s tržaškim radiem in režirala v amaterskih društvih, nato je bila deset let v ptujskem gledališču, po zaprtju le-tega pa je odšla v novogoriško. Tam je oblikovala kar dvesto petdeset vlog in igrala v približno štiri tisoč predstavah. Slišali jo bomo v posnetku Satiričnega kabareta Primorskega dramskega gledališča iz leta 1967, soigralec je bil Sergej Ferrari. *Posnetek Gledališka igralka Berta Ukmar se je rodila leta 1920 v Koprivi na Krasu.
12. marca 1956 je akademski pevski zbor Toneta Tomšiča v počastitev svoje desetletnice v Unionski dvorani v Ljubljani pripravil jubilejni koncert. Ob obletnici je skladatelj Matija Tomc uglasbil kantato Stara pravda, tedaj je doživela prvo izvedbo. Vrhunski glasbeni dogodek je močno vznemiril tedanjo politiko, predvsem vodilne ideologe; vodstvu zbora so očitali, da je po koncertu počastilo skladatelja, sicer katoliškega duhovnika Matijo Tomca. Zaradi partijskih očitkov je zbor izgubil dirigenta Radovana Gobca, zasedba pa je kljub desetletju uspešnega povojnega dela skoraj razpadla. Skladatelj Matija Tomc je leta 1947 napisal tudi opero Krst pri Savici. Na premierno koncertno izvedbo je čakala 45 let.
