Skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga
Raziskovalec življenja na Koroškem, še posebno v Rožu
Prvi popis prebivalstva po drugi svetovni vojni
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1856 je bil v Celovcu ustanovljen odbor za graditev koroške proge od Maribora do Celovca. Zasebna družba z imenom Južna železnica je v želji, da bi obvladovala čim večje prometno območje, najprej zgradila vzhodni krak te povezave od Pragerskega do Budimpešte, potem pa je še zahodnega, ki je tekel od Maribora do vozlišča Franzensfeste (danes Fortezza v Italiji). Progo so začeli graditi julija 1857. Odsek do Celovca so odprli nekaj manj kot šest let po začetku del.
Sodnik, narodni delavec, raziskovalec ljudskega izročila in publicist Josip Šašel je leta 1911 promoviral na univerzi v Pragi in nato v Celovcu opravljal sodniško službo. Kot praporščak in pozneje nadporočnik je bil udeležen v prvi svetovni vojni. Leta 1918 je z dovoljenjem slovenske deželne vlade spremenil ime Wieser v ime Šašel, kot se je očetovi kmetiji reklo po domače. Po vojni se je kot sodnik prijavil v službo deželne vlade za Slovenijo. V času koroškega plebiscita je bil sodnik v Velikovcu, pozneje pa na Prevaljah, v Šmarju pri Jelšah in od 1936. v Ljubljani. Po upokojitvi je živel na Prevaljah in pisal o koroški krajevni zgodovini, toponomastiki, etnologiji in sodobnih razmerah. Raziskovalno se je usmeril v kulturno, jezikovno in zgodovinsko podobo Slovencev na Koroškem, še posebno v Rožu. Njegovi »Spomini« so izšli v dveh knjigah. Opisuje zgodovino in poselitev krajev, predstavlja življenje svojih prednikov in odkriva družinsko zgodovino do leta 1628. V tem delu so Šašlovi Spomini prava družinska kronika. Sodnik in etnolog Josip Šašel se je rodil pred 140-imi leti (1883) v Slovenjem Plajberku.
Slikar, ilustrator, likovni pedagog in skladatelj Saša Šantel velja za začetnika novejše slovenske grafike. Med študijem slikarstva na Dunaju je študiral še umetnostno zgodovino, splošno estetiko in muzikologijo. Kot profesor risanja je poučeval na Dunaju, v Kopru in Pazinu, po koncu prve svetovne vojne pa v Ljubljani na tehniški srednji šoli, na rezbarski in ženski obrtni šoli pa poleg risanja še dekorativno risanje in grafiko. Iz tistega časa se ga je kasnejši akademski slikar France Godec leta 1984 takole spominjal. *Posnetek Čeprav je diplomiral iz risanja in slikanja, ga je zanimala predvsem grafika in v njej se je nekaj časa izpopolnjeval v Münchnu. Njegova najbolj monumentalna slika je skupinski portret trideseterice slovenskih skladateljev, ki so v naši glasbi tistega časa nekaj pomenili. Kot glasbenik je zložil približno sto vokalnih, instrumentalnih in vokalno-instrumentalnih skladb. Slikar in skladatelj Saša Šantel se je rodil pred 140-imi leti (1883) v Gorici.
Sredi marca leta 1948 so v nekdanji Jugoslaviji izvedli prvi povojni popis prebivalstva. Na ozemlju tedanje Slovenije, ki ni vključevalo dela Primorja, natančneje, cone B takratnega Svobodnega tržaškega ozemlja, je pred 75-imi leti po virih, ki jih povzema zgodovinar dr. Vasilij Melik, živelo milijon 389 tisoč 084 ljudi s stalnim prebivališčem. 46,98 odstotka je bilo moških in 53,02 odstotka žensk. S popisom so bili zbrani nekateri osnovni in splošni podatki o prebivalstvu; prikazovati so se začeli po načelu stalnega prebivališča.
