Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja
Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja
Prvo gledališče ročnih lutk
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica Vida Jeraj, rojena kot Franica Vovk, je bila po poklicu učiteljica. Prve pesmi je objavila leta 1893 v reviji Vesna, Ljubljanskem zvonu in Slovenki. Bila je sodobnica Murna, Prijatelja, Cankarja in Župančiča. Njeno življenje in osebnost so zaznamovali pretresljivi dogodki: tragične izgube in hrepenenje po neuslišani ljubezni. Prve njene pesmi so bile objavljene v dijaškem mesečniku Vesna, s psevdonimom Radica Bleška, pozneje pa še v Slovenki s psevdonimom Viola. Svoje pesmi je pozneje objavljala v Ljubljanskem zvonu, Vrtcu, Slovenki, Zvončku, Domačem prijatelju, Ženskem svetu in drugih publikacijah s psevdonimom Vida. Njena zbirka z naslovom “Pesmi” iz leta 1908 pomeni prvo uveljavitev ženske lirike v novejši slovenski literaturi in jo uvršča med najboljše slovenske pesnice v prvih dveh desetletjih prejšnjega stoletja. Napisala je tudi otroško igrico v verzih Desetnica, ki jo je uglasbil njen mož Karel Jeraj. Vida Jeraj, najdrznejša in najbolj nadarjena pesnica tedanjega časa, se je rodila leta 1875 na Bledu.
Leta 1908 je v neposredni bližini Avč v Soški dolini padel meteorit in povzročil precej strahu in zmede. Dva domačina sta padec slišala in opazila, da se je zlomila jablana. Po meteorit, ki so ga našli in ga sprva imeli za topovsko kroglo, ki je priletela iz Italije, so prišli orožniki. Tehtal je 1230 gramov in meril 11 centimetrov. Sestavljen je iz železa, 5,5 odstotka niklja in slednih elementov, kot so galij, germanij, arzen in drugi. Avški meteorit, ki je bil odkupljen za 60 tedanjih kron, danes najdemo v stalni zbirki v dvorani meteoritov v Naravoslovnem muzeju na Dunaju. Tja je prišel po zaslugi Ferdinanda Seidla, profesorja na realni šoli v Gorici.
Strojnik Jože Hlebanja je moral zaradi nacistične okupacije opustiti šolanje na srednji tehniški šoli v Ljubljani in ga zaradi na novo nastale meje kot Gorenjec nadaljevati v Celovcu. Leta 1944 se je pridružil partizanom, bil še istega leta ujet in odpeljan v zapore v Begunje, kjer ga je pred usmrtitvijo rešil znanec, pozneje je bil odveden v koncentracijsko taborišče Mauthausen. Kot partizan je vstopil v komunistično partijo in že leta 1952 zaradi nestrinjanja z načini njenega delovanje iz nje tudi izstopil. Po vojni je končal srednjo šolo, se vpisal na študij strojništva v Ljubljani in se po diplomi zaposlil kot konstruktor v mariborskem podjetju Metalna. Kmalu je prevzel enega največjih povojnih projektov tega podjetja – postal je glavni konstruktor Pohorske vzpenjače. *Posnetek Pozneje je bil profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani in je zaslovel kot eden najpomembnejših evropskih strokovnjakov svoje dobe predvsem s teorijo tako imenovanega S-ozobja, katerega prednost je majhno trenje. Bil je soustanovitelj jugoslovanskega društva za strojne elemente in konstruiranje JuDEKO, v katero so bile včlanjene vse strojne fakultete nekdanje Jugoslavije. Na njegovo pobudo so v študij strojništva uvedli tudi tri nove usmeritve: tehnološko, energetsko in konstruktorsko. Strojnik, konstruktor in univerzitetni profesor dr. Jože Hlebanja se je rodil leta 1926 na Srednjem Vrhu nad Kranjsko Goro.
Prvo gledališče ročnih lutk v Ljubljani, Pavlihov oder, je bilo ustanovljeno leta 1940. Razvilo se je iz lutkovnega programa Radia Ljubljana. Njegov urednik Niko Kuret je po nemškem in češkem vzoru uvedel igre s stalnim junakom Gašperčkom, vendar ga je že kmalu preimenoval v Pavliho. Sprva so besedila uprizarjali brez lutk, kot radijske igre, pozneje pa so izdelali ročne lutke in z njimi pripravljali predstave v velikem radijskem studiu.
