Iskanje
Poljub z jezikom je naslov razstave, dr. Mojce Smolej in dr. Kozme Ahačiča, ki je prvič ponudila na ogled vse slovenske slovnice in slovarje. V obliki plakatov je zdaj na ogled na reški Filozofski fakulteti, kjer na oddelku za kroatistiko poteka tudi študij slovenščine. Pobudo za razstavo je dal prav lektor slovenščine na Reki dr. Klemen Lah. Skupaj pa sta jo organizirali reška in ljubljanska Filozofska fakulteta v sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugi in tuji jezik.
Dogodek je bil obenem priložnost za krepitev sodelovanja med Univerzama v Ljubljani in na Reki ter za pogovore o možnosti učenja slovenščine predvidoma že v prihodnjem študijskem letu tudi za študente drugih smeri in fakultet. Zanimanje za učenje slovenščine namreč na Hrvaškem že nekaj let narašča. Težave pa imajo zaradi pomanjkanja usposobljenih učiteljev. Toda, to so sladke skrbi, pravi dr. Klemen Lah, ki se zavzema za širitev študija. Ugotavlja pa tudi, da je slovenščina na Hrvaškem še kako živa in dobro sprejeta.
Foto (Marjana Mirković) - razstava Poljub z jezikom na reški Filozofski fakulteti
Poljub z jezikom je naslov razstave, dr. Mojce Smolej in dr. Kozme Ahačiča, ki je prvič ponudila na ogled vse slovenske slovnice in slovarje. V obliki plakatov je zdaj na ogled na reški Filozofski fakulteti, kjer na oddelku za kroatistiko poteka tudi študij slovenščine. Pobudo za razstavo je dal prav lektor slovenščine na Reki dr. Klemen Lah. Skupaj pa sta jo organizirali reška in ljubljanska Filozofska fakulteta v sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugi in tuji jezik.
Dogodek je bil obenem priložnost za krepitev sodelovanja med Univerzama v Ljubljani in na Reki ter za pogovore o možnosti učenja slovenščine predvidoma že v prihodnjem študijskem letu tudi za študente drugih smeri in fakultet. Zanimanje za učenje slovenščine namreč na Hrvaškem že nekaj let narašča. Težave pa imajo zaradi pomanjkanja usposobljenih učiteljev. Toda, to so sladke skrbi, pravi dr. Klemen Lah, ki se zavzema za širitev študija. Ugotavlja pa tudi, da je slovenščina na Hrvaškem še kako živa in dobro sprejeta.
Foto (Marjana Mirković) - razstava Poljub z jezikom na reški Filozofski fakulteti
V Napotkih smo že začeli obiskovanje term in zdravilišč, prva postojanka je bila Thermana Laško, zdaj pa bomo prisluhnili o zdraviliščih v Sloveniji na splošno, ki so gotovo pomemben dejavnik pri načrtovanju politik in proizvodov za več zdravja in dobrega počutja in tudi pomemben del javne zdravstvene mreže s svojimi medicinskimi programi, saj zagotavljajo rehabilitacijo pacientom po bolnišničnih posegih ter izvajajo zdraviliško zdravljenje in ambulantno fizioterapijo. Maja lani je direktorsko štafeto Združenja slovenskih naravnih zdravilišč prevzela Saša Požar. Skupnost združuje 12 zdravilišč, ki prispevajo skoraj 16 odstotkov nočitev v slovenski turistični kolač. Z direktorico Skupnosti se je pogovarjala Tina Lamovšek.
10 min • 18. 02. 2026
Družinsko življenje je danes zelo raznovrstno. Veliko otrok živi s starši v istem domu, nekateri otroci živijo v sestavljenih družinah, z biološkimi in socialnimi starši, številni otroci pa živijo le z enim od staršev. In ko govorimo o enostarševskih družinah, moramo vedeti, da so po najnovejših podatkih Statističnega urada Republike Slovenije enostarševske družine tretji najpogostejši tip družine v Sloveniji. Glavnina teh družin, sto devet tisoč jih je v Sloveniji, so matere z otroki. Raziskave kažejo, da so enostarševska gospodinjstva izpostavljena večjemu tveganju glede socialne izključenosti, doživljajo višje stopnje revščine in diskriminacije. O položaju in stiskah enostarševskih družin smo govorili v tokratni oddaji Radiosfera. Voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila vodjo raziskovalnega projekta o enostarševskih družinah doc. dr. Ano Marijo Sobočan s Fakultete za socialno delo.
10 min • 12. 02. 2026
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
10 min • 10. 02. 2026
Onesnažen zrak je pereč okoljski problem, ki predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov tveganja za zdravje ljudi. Strokovnjaki Agencije za okolje, okoljskega ministrstva, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano po državi pripravljajo srečanja z naslovom "Čist zrak za zdravje", kjer predstavljajo aktualne izzive in rešitve za izboljšanje kakovosti zraka pri nas.
12 min • 04. 02. 2026
Jakost magnetnega polja nove naprave je zelo močna, dvakrat močnejša od jakosti stare naprave. Vsled tega je zato slika veliko bolj natančna in podrobna.
9 min • 29. 01. 2026
