Gospod Rado Kočevar, dobitnik priznanja za življenjsko delo v alpinizmu, še vedno hrani zvezek, v katerega je prvi vzpon zapisal leta 1946. Vzponov se je nabralo kar 272, gospod Rado pa nosi v sebi še mnogo več spominov z gora, saj jih je obiskoval kot gorski reševalec, gorski vodnik, alpinistični inštruktor in učitelj. Zdaj je stopil še na en vrh - spomine je zbral v knjigi Tista lepa leta.
Gospod Rado Kočevar je alpinistične spomine zbral v knjigi Tista lepa leta
Gospod Rado Kočevar, dobitnik priznanja za življenjsko delo v alpinizmu, še vedno hrani zvezek, v katerega je prvi vzpon zapisal leta 1946. Vzponov se je nabralo kar 272, gospod Rado pa pri svojih 91 letih nosi v sebi še mnogo več spominov z gora, saj jih je obiskoval kot gorski reševalec, gorski vodnik, alpinistični inštruktor in učitelj. Zdaj je stopil še na en vrh: spomine je zbral v knjigi Tista lepa leta.
Prvi vzpon sem zabeležil leta 1946, zvezek še vedno hranim, takrat se pri nas zvezkov sploh še ni dalo kupiti. Ko smo prišli v Ljubljano, sem z grajskega hriba občudoval Kamniške planine. Tako lepo so se videle! Rekel sem si, enkrat pa jih bom obiskal. To se je zgodilo šele leto po vojni. Smo pa na začetku vojne tudi še smučali.
Kot učitelj geografije in zgodovine je želel učencem predati ljubezen do gora.
Kazal sem jim fotografije in pripovedoval o lepotah gora. Hodili smo tudi na krajše izlete, na Vršič, v Tamar.
Gospod Rado še vedno vsak dan telovadi. “Migaj, dokler zmoreš!” pa svetuje prav vsem.
Gospod Rado Kočevar, dobitnik priznanja za življenjsko delo v alpinizmu, še vedno hrani zvezek, v katerega je prvi vzpon zapisal leta 1946. Vzponov se je nabralo kar 272, gospod Rado pa nosi v sebi še mnogo več spominov z gora, saj jih je obiskoval kot gorski reševalec, gorski vodnik, alpinistični inštruktor in učitelj. Zdaj je stopil še na en vrh - spomine je zbral v knjigi Tista lepa leta.
Gospod Rado Kočevar je alpinistične spomine zbral v knjigi Tista lepa leta
Gospod Rado Kočevar, dobitnik priznanja za življenjsko delo v alpinizmu, še vedno hrani zvezek, v katerega je prvi vzpon zapisal leta 1946. Vzponov se je nabralo kar 272, gospod Rado pa pri svojih 91 letih nosi v sebi še mnogo več spominov z gora, saj jih je obiskoval kot gorski reševalec, gorski vodnik, alpinistični inštruktor in učitelj. Zdaj je stopil še na en vrh: spomine je zbral v knjigi Tista lepa leta.
Prvi vzpon sem zabeležil leta 1946, zvezek še vedno hranim, takrat se pri nas zvezkov sploh še ni dalo kupiti. Ko smo prišli v Ljubljano, sem z grajskega hriba občudoval Kamniške planine. Tako lepo so se videle! Rekel sem si, enkrat pa jih bom obiskal. To se je zgodilo šele leto po vojni. Smo pa na začetku vojne tudi še smučali.
Kot učitelj geografije in zgodovine je želel učencem predati ljubezen do gora.
Kazal sem jim fotografije in pripovedoval o lepotah gora. Hodili smo tudi na krajše izlete, na Vršič, v Tamar.
Gospod Rado še vedno vsak dan telovadi. “Migaj, dokler zmoreš!” pa svetuje prav vsem.
"Veste, pri klekljanju se pod rokami dobro čuti, ali so "kleklni" stari ali imajo za seboj že kaj kilometrine ali so povsem novi," pripoveduje naša današnja sogovornica gospa Nadja Lapajne. Domačinka iz Idrije je seveda klekljala že v osnovni šoli in se v tej veščini tudi zdaj, v pokoju, še vedno izpopolnjuje. Gospa Nadja Lapajne je tudi sicer aktivna upokojenka in med dejavnostmi jo je v Idriji ujela Lucija Fatur.
23 min • 16. 04. 2026
Alojzij Zupančič je bil dolgoletni vodja Sektorja za carinske in davčne postopke pri Carinski upravi Republike Slovenije. Bil je predavatelj in predsednik izpitne komisije pri izobraževanju delavcev carinske službe in carinikov ter špediterjev. Kot uslužbenec carine je bil navzoč pri nastanku nove države, pri pripravah na vstop v Evropsko unijo in pri uvedbi evra. Kot upokojenec je napisal knjigo o vlogi carinske službe pri osamosvajanju Slovenije, sicer pa se v pokoju ukvarja tudi z rodovniki. V oddajo Storž ga je povabila Cirila Štuber.
44 min • 09. 04. 2026
Gospa Valerija Pavšič je avtorica ene od nagrajenih zgodb lanskega natečaja Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije Zgodbe mojega kraja. Podnaslov natečeja je bil tokrat Najprej štalca, potem pa kravca in gospa Valerija je sodelovala z zgodbo Stanovanjska vprašanja mojega življenja. Pa pisanje sploh ni na prvem mestu poleg vsega, kar še počne, je Valerija Pavšič razložila Luciji Fatur.
18 min • 02. 04. 2026
Naša tokratna sogovornica, gospa Staša Lepej, je prav pred kratkim postala Zasavka leta. Naziv Zasavka in Zasavc leta podelita Zavod Savus in Akademija Zasavc. Gospa Staša se je konec lanskega leta upokojila kot notarka in pravi, da v pokoj ni šla z največjim veseljem, vendar se je že prvi prosti dan ob jutranji kavi zavedala prostosti, ki jo to življenjsko obdobje prinaša. Poleg tega ni človek, ki bi bil vse dneve doma – Camino je le ena izmed njenih mnogih poti in potovanj, o katerih rada pripoveduje. Stašo Lepej je v Zagorju ob Savi obiskala Lucija Fatur.
24 min • 26. 03. 2026
Če vprašate našo tokratno sogovornico gospo Darjo Kürner, katera je njena velika ljubezen, ki ji je zapolnila vsa službeno aktivna leta, bi brez pomisleka odgovorila šport. Zdaj upokojena profesorica športne vzgoje se je sicer spogledovala tudi z novinarstvom, a je šport ostal na prvem mestu. Po upokojitvi pa ji je življenje prineslo nov izziv, za katerega pravi, da ji prinaša notranji mir. To je njena ekološka kmetija, ki se ji je posvetila z vsem srcem in znanjem. Gospo Darjo Kürner je obiskala Lucija Fatur.
50 min • 19. 03. 2026