Iskanje
Epizodo tokrat snemamo na dan Evrope, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja za evropske volitve. Te bodo »zgodovinske«, ampak – spomni kolumnist, zgodovinar in urednik Luka Lisjak Gabrijelčič – zelo podobno smo govorili tudi pred petimi leti. Dejstvo je, da se bo okrepila desnica, taktika Evropske ljudske stranke pa je, da loči zmernejši del skrajne desnice od radikalnega. Socialna demokracija je v težavah, levica, ki je svoj vrh doživela leta 2014, prav tako. Ko govorimo o domačih strankah v uvodu v uradno kampanje, pa se »tragedija spremeni v farso«, pravi Luka. Gibanje Svoboda je dobilo svojo »alternativno različico«, Zelene Slovenije, odpadniško listo, ki jo sestavljajo od Svobode odpadli. Poleg tega pa je tukaj Vesna, uradna članico evropskih zelenih z Vladimirjem Prebiličem, ki se je odločil »izkoristiti svoj potencial s predsedniških volitev tako, kot se ga je odločil Anže Logar zapraviti«, saj se odpravlja v politiko »s hitrostjo premikov tektonske plošče«. Socialni demokrati se bodo borili za en sedež v evropskem parlamentu, ki jim je bil doslej zagotovljen, še najmanj lahko izgubi Levica, ki evro poslanca še ni imela. SDS je na listo uvrstila trdo krilo stranke, NSi gre na vse ali nič.
Epizodo tokrat snemamo na dan Evrope, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja za evropske volitve. Te bodo »zgodovinske«, ampak – spomni kolumnist, zgodovinar in urednik Luka Lisjak Gabrijelčič – zelo podobno smo govorili tudi pred petimi leti. Dejstvo je, da se bo okrepila desnica, taktika Evropske ljudske stranke pa je, da loči zmernejši del skrajne desnice od radikalnega. Socialna demokracija je v težavah, levica, ki je svoj vrh doživela leta 2014, prav tako. Ko govorimo o domačih strankah v uvodu v uradno kampanje, pa se »tragedija spremeni v farso«, pravi Luka. Gibanje Svoboda je dobilo svojo »alternativno različico«, Zelene Slovenije, odpadniško listo, ki jo sestavljajo od Svobode odpadli. Poleg tega pa je tukaj Vesna, uradna članico evropskih zelenih z Vladimirjem Prebiličem, ki se je odločil »izkoristiti svoj potencial s predsedniških volitev tako, kot se ga je odločil Anže Logar zapraviti«, saj se odpravlja v politiko »s hitrostjo premikov tektonske plošče«. Socialni demokrati se bodo borili za en sedež v evropskem parlamentu, ki jim je bil doslej zagotovljen, še najmanj lahko izgubi Levica, ki evro poslanca še ni imela. SDS je na listo uvrstila trdo krilo stranke, NSi gre na vse ali nič.
V tokratni epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega govorimo o razlogih za nedeljsko referendumsko presenečenje in o političnih posledicah padca zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Razlogov je seveda več, se strinjata oba sogovornika, urednik na časopisu Dnevnik Darijan Košir ter novinar in urednik na tedniku Mladina Jure Trampuš. Darijan pove, da so imeli nasprotniki zakona prepoznavnega nosilca kampanja in jasno sporočilo. Konec koncev je Aleš Primc v vsakem javnem nastopu nekajkrat ponovil besedo zastrupitev. Drugače je bilo na strani zagovornikov zakona. Ni bilo širši javnosti znanega prvega obraza kampanje niti preprostega slogana, pravzaprav ni bilo niti jasno, kdo je avtor zakona. Jure opozori, da je sicer kljub temu sicer homogena desna sredina na volišča pripeljala manjše število volivcev kot – denimo – na spomladanski referendum o dodatkih k pokojninam zaslužnim umetnikom. Govorimo tudi o zanimivi polemiki, ki se je po referendumu na družbenih omrežjih razvila med podporniki Janeza Janše in Anžeta Logarja. Ali se torej tudi na desnici, podobno kot na tradicionalno sprti levi sredini, napoveduje oster predvolilni spopad? In še: vse ankete potrjujejo, da bo na prihodnjih volitvah zmagala SDS, vprašanje pa je, komu bo potem uspelo sestaviti vlado. Na poslušanje nove epizode, v kateri tudi tokrat – opravičeno – manjka Aleš!
36 min • 26. 11. 2025
Spletni portal N1 je pred dobrim tednom objavil novinarsko zgodbo o ovadbi zoper poslanca socialnih demokratov Janija Prednika zaradi (domnevnega) psihičnega in fizičnega nasilja nad takratno partnerico. Le nekaj ur pozneje je poslanec odstopil. V poplavi afer in »afer« ima ta zgodba posebno mesto, predvsem zato, ker temelji na dobrem novinarskem delu. Gostja, odgovorna urednica N1, v tokratni epizodi pove, kako so pripravljali članek, koliko ur so se pogovarjali z vpletenimi in s kakšnimi dilemami so se soočali. Seveda pa govorimo tudi o posledicah in o razmerju političnih sil dober mesec pred referendumom in slabe pol leta pred volitvami. S kom bo po volitvah sodeloval Prebilič in s kom Logar? Ali oba res računata na možnost prihodnje vlade brez Janše in Goloba? Zakaj bo tokrat na volitvah odločala predvsem udeležba? In zakaj tokrat politiki govorijo predvsem o tem, s kom po volitvah nikakor ne bi sodelovali? Ali lahko božičnica in brezplačne vinjete vrnejo vladi izgubljeno podporo in zaupanje? Zakaj je dolgotrajna oskrba lahko usodna politična past? Tokrat zaradi opravičene odsotnosti Aleša, ki celi poškodbo po padcu s kolesa, s Katjo klepeta samo Tanja. Na poslušanje!
52 min • 22. 10. 2025
V novi epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega se pogovarjamo o tem, kakšne politične posledice lahko sprožijo ugotovitve nadzornih institucij in organov pregona v zvezi s predsednikom vlade Robertom Golobom. Matej Grošelj, novinar in komentator Večera, razloži svojo tezo, da ima Golob in koalicija v mesecih pred volitvami okrog sebe čedalje večje »minsko polje«. Ne samo zaradi možnosti, da premiera doleti kazenski pregon in da KPK v končnem poročilu potrdi, da je kršil zakon o integriteti. Drugi gost, politolog Marinko Banjac, opozori, da so vse afere, ki so se znašle v kolesju pravosodja in KPK, stare že toliko, da je največji »udarni val« v javnosti že minil. Taktika Goloba in njegovega odvetnika bo zato očitno minimaliziranje obeh zgodb. Zanimivo je, da stranke niso pograbile novih ugotovitev – če jih bodo, se strinjata sogovornika – bodo politični kapitali skušali izkoristiti bolj na levi sredini kot v opoziciji. Vsi štirje de tokrat strinjamo, da Golob ne namerava odstopiti, zato s svojim odvetnikom bije boj za interpretacijo in skuša minimalizirati ugotovitve KPK, pri tem pa uporablja odvetnike nesprejemljive in nedopustne metode komuniciranja z medijih. Sicer pa – volitve bodo že čez pol leta in karte na desni so, kot kaže, že razdeljene. Na levi sredini pa se, kot običajno, že nakazuje spopad - za prestop parlamentarnega praga in za vodilno mesto na tem političnem polu.
57 min • 08. 10. 2025
Vaš mini javni servis za kontekstualizacijo političnega dogajanja je nazaj! V šesto sezono in drugo petletko se poganjamo v družbi politologa Marka Hočevarja in novinarskega kolega Luke Mlakarja, ki je v živo spremljal enega od političnih spektaklov te volilne jeseni – kongres Gibanja Svoboda, kjer sta bila bolj kot stranka v ospredju njen predsednik in njegova žena. Česa niso pokazali televizijski posnetki in česa nismo prebrali v časopisih? Najin drugi gost, politolog Marko Hočevar, razbere kapitalske in politične povezave iz seznama povabljenih gostov na uverturnem spektaklu volilne jeseni - poroki predsednika vlade. A v resnici smo šele na začetku: oktobra sledi ustanovitveni kongres stranke Vladimirja Prebiliča, Novo Slovenijo je medtem že prevzel Jernej Vrtovec. Zdi se, da so si stranke na desnici razdelile fevde svoje volilno bazo, zato je jasno, kdo koga nagovarja. Manj tovrstne jasnine je na levo-liberalnem polu, ki je - kot običajno - bistveno bolj razdrobljen. Kako se mešajo karte ob vstopu v vročo politično jesen pred pomladansko volilno dirko? Povemo v prvi epizodi in se veselimo vaši odzivov!
54 min • 24. 09. 2025
Čeprav sva se pred nekaj tedni za to sezono poslovila, sva poletni dopust morala prekiniti s posebno epizodo. Bomo šli jeseni na dva referenduma, na enega ali referendumov sploh ne bo? Petkovo glasovanje o predlogu Levice za referendum o dvigu obrambnih stroškov na tri odstotke je zarisalo novo politično podobo Slovenije. Na isti strani so se znašli poslanci vladne Levice in Socialnih demokratov ter opozicijskih SDS in NSi. Poraženec tega zapleta, predsednik vlade Robert Golob, je slabe pol ure kasneje udaril z napovedjo nove referendumske pobude – o članstvu Slovenije v Natu. V kaosu, ki je sledil, se vse strani borijo za svoj košček pozornosti in za svojo resnico, najin gost, komentator časopisa Delo Uroš Esih, pa poudarja, da so v tej zgodbi prav vsi ravnali nedržavotvorno in zgolj za lastne notranjepolitične koristi. Analiziramo interese in namene strank, vladnih in opozicijskih in ugibamo o možnih posledicah, pa tudi geopolitični kontekst, v katerem se odvija slovenska politična melodrama in lahko odpre vrata hibridnim ruskim napadom na trdnost zveze Nato skozi slovenska odprta vrata. Za konec se pozabavamo še z razvpito parado nacionalizma in neoustaštva na zagrebškem hipodromu, kateri niso podlegli niti znani slovenski domoljubi.
54 min • 08. 07. 2025
