Iskanje
V banko bomo šli danes v Varčujemo s Prvim. Ne sicer fizično, ampak po spletu, saj bomo govorili o tujih bančnih ponudnikih oziroma lastništvu bančnega računa v tujini. To je pogosto ugodna, nizkostroškovna alternativa slovenskim bankam, ugotavljajo na Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer so pred kratkim primerjali ponudbo dveh največjih igralcev na tem trgu – vsaj če govorimo o Sloveniji: britanskega Revoluta in nemške N26.
Na ZPS so primerjali ponudbo najpogostejših spletnih bank v Sloveniji – Revolut in N26 – s slovenskimi bankami
Enostavna uporaba, prijazna uporabniška izkušnja. To je ena od prednosti tujih spletnih bank in drugih finančno-tehnoloških ponudnikov, poudarja Alina Meško, vodja projektov na področju bančništva z Zveze potrošnikov Slovenije. Pogoj za njihovo uporabo je seveda dostop do spleta. Odprtje računa je brezplačno, stroški so tudi sicer relativno nizki:
"Če govorimo o osnovnih verzijah – vodenje računa je pri Revolutu in N26 brez nadomestila. Tudi nakazila, če govorimo o evrskih nakazilih, so brezplačna. Lahko nakazujete, prejemate denar, tudi dvigi so do neke mere brezplačni. Če malo premislite, kako ravnati s tem računom, kako lahko dvigujete denar brez stroškov uporabe bančnega računa."
Je pa treba biti pozoren, kateri bankomat uporabimo za dvig denarja, saj nekatere slovenske banke zaračunajo precej visoko nadomestilo za dvig na njihovem bankomatu, tudi štiri evre. Tak račun lahko uporabljamo kot dodaten ali kot edini račun:
"Potencialnih ovir za edini račun je kar nekaj. Tisti, ki vam nakazuje plačo, ne sme pogojevati, da je račun slovenski, a nekateri tega ne upoštevajo. To je ena ovira. Načeloma ni težav s trajniki, a kakšno podjetje bo morda kompliciralo. Če kredit že imate, boste račun na slovenski banki težko zaprli. Tuje spletne banke pri nas Slovencem tudi še vedno ne ponujajo kreditov ali limitov."
Pomembno vprašanje pa je tudi, kako je z varnostjo sredstev na takih računih. "Pomembno je, da ima ta banka sedež v Evropski uniji in da je del jamstvene sheme, ki velja tudi pri nas. Je pa treba vedno, preden denar date nekam, to preveriti," pojasni Meškova.
V banko bomo šli danes v Varčujemo s Prvim. Ne sicer fizično, ampak po spletu, saj bomo govorili o tujih bančnih ponudnikih oziroma lastništvu bančnega računa v tujini. To je pogosto ugodna, nizkostroškovna alternativa slovenskim bankam, ugotavljajo na Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer so pred kratkim primerjali ponudbo dveh največjih igralcev na tem trgu – vsaj če govorimo o Sloveniji: britanskega Revoluta in nemške N26.
Na ZPS so primerjali ponudbo najpogostejših spletnih bank v Sloveniji – Revolut in N26 – s slovenskimi bankami
Enostavna uporaba, prijazna uporabniška izkušnja. To je ena od prednosti tujih spletnih bank in drugih finančno-tehnoloških ponudnikov, poudarja Alina Meško, vodja projektov na področju bančništva z Zveze potrošnikov Slovenije. Pogoj za njihovo uporabo je seveda dostop do spleta. Odprtje računa je brezplačno, stroški so tudi sicer relativno nizki:
"Če govorimo o osnovnih verzijah – vodenje računa je pri Revolutu in N26 brez nadomestila. Tudi nakazila, če govorimo o evrskih nakazilih, so brezplačna. Lahko nakazujete, prejemate denar, tudi dvigi so do neke mere brezplačni. Če malo premislite, kako ravnati s tem računom, kako lahko dvigujete denar brez stroškov uporabe bančnega računa."
Je pa treba biti pozoren, kateri bankomat uporabimo za dvig denarja, saj nekatere slovenske banke zaračunajo precej visoko nadomestilo za dvig na njihovem bankomatu, tudi štiri evre. Tak račun lahko uporabljamo kot dodaten ali kot edini račun:
"Potencialnih ovir za edini račun je kar nekaj. Tisti, ki vam nakazuje plačo, ne sme pogojevati, da je račun slovenski, a nekateri tega ne upoštevajo. To je ena ovira. Načeloma ni težav s trajniki, a kakšno podjetje bo morda kompliciralo. Če kredit že imate, boste račun na slovenski banki težko zaprli. Tuje spletne banke pri nas Slovencem tudi še vedno ne ponujajo kreditov ali limitov."
Pomembno vprašanje pa je tudi, kako je z varnostjo sredstev na takih računih. "Pomembno je, da ima ta banka sedež v Evropski uniji in da je del jamstvene sheme, ki velja tudi pri nas. Je pa treba vedno, preden denar date nekam, to preveriti," pojasni Meškova.
Brez varčevanja ne gre. Če si ga seveda lahko privoščimo. In če znamo pravilno varčevati, pa ne le z denarjem. Za nasvete, kako pravilno in smiselno varčevati, se obračamo k strokovnjakom za različna področja, zanima pa nas tudi, kako varčujete vi, spoštovani poslušalci. Doma, v službi, kjer koli. O svojih varčevalnih navadah nam pišite na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si ali na naslov Radio Slovenija, Prvi program, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana s pripisom Varčujmo s Prvim. Nasvete boste slišali v oddaji vsak ponedeljek ob 7.40 na Prvem.
7 min • 22. 02. 2021
Če ste v zadnjem času kupovali nov gospodinjski aparat, vas je ob izbiranju ali dostavi naprave morda presenetilo, da ste zraven dobili dve energijski nalepki. Ena je tista z oznakami kot A+++, druga vsebuje samo razrede A, B, C, D in tako naprej brez plusov in drugih dodatkov. Kmalu bo zadnja edina, ki bo priložena izdelkom. Ob tem je treba poudariti, da pretvorba ni tako enostavna, saj so za nove izračune in uvrstitev v razrede uporabili dodatne kriterije. Več o novi nalepki in spletnem orodju Zveze potrošnikov Slovenije BELT, ki seznanja z novostmi, v naslednjih minutah. 1PR142 Varčujemo s Prvim – BELT (8.04min)
8 min • 08. 02. 2021
Razredov s plusi na novi energijski nalepki ni več, veliko manj poln je tudi razred A
8 min • 08. 02. 2021
Brez varčevanja ne gre. Če si ga seveda lahko privoščimo. In če znamo pravilno varčevati, pa ne le z denarjem. Za nasvete, kako pravilno in smiselno varčevati, se obračamo k strokovnjakom za različna področja, zanima pa nas tudi, kako varčujete vi, spoštovani poslušalci. Doma, v službi, kjer koli. O svojih varčevalnih navadah nam pišite na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si ali na naslov Radio Slovenija, Prvi program, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana s pripisom Varčujmo s Prvim. Nasvete boste slišali v oddaji vsak ponedeljek ob 7.40 na Prvem.
8 min • 01. 02. 2021
V Varčujemo s Prvim bomo danes gradili oz. bolje rečeno – prenavljali. Več 10 ali celo 100 let stare hiše, ki so po možnosti še spomeniško zaščitene, bomo poskušali narediti energetsko učinkovite in jih poskušali čim bolj približati temu, kar je mogoče v pasivnih, nizkoenergijskih ali celo morda aktivnih hišah. Dva strokovnjaka nam bosta priskočila na pomoč – prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik z ljubljanske Fakultete za arhitekturo in dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti pasivna gradnja in energijsko učinkovita prenova na Gradbenem inštitutu ZRMK.
11 min • 25. 01. 2021
