Čez mesec dni se bo v najstarejšem slovenskem mestu odvil festival vina, kulinarike in lepih umetnosti. Šlo bo za deveto edicijo festivala Salon Sauvignon, ki se je letos lokacijsko in časovno uskladil s 6. slovenskim vinogradniško-vinskim kongresom. O vsebini obeh, slovenski vinski kulturi in še čem bosta spregovorila gosta nočnega programa Slavko Podbrežnik Dobnik, direktor festivala Salon Sauvignon in Andrej Rebernišek, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Vroč dan. Nad 30 stopinj. Popravilo lokalne ceste. Štirje delavci, dva s čepico in dva gologlava. Nobeden več mlad. Sodeč po zagorelosti in fizionomiji bolj z juga kot iz senčnih krajev. Zoženo cestišče, kar je razumljivo. A ne vsakomur. Nekdo pred mano trobi. V zvezi z registrsko tablico poznam opazko: kreten. KR. Tudi moja je taka. Motiv za premislek o obnašanju na cesti. Več: o naši človečnosti. Kaj ga, kretena, žene k nestrpnosti?
A mi misel preskoči drugam. V razred in malo ven iz uradnega učnega načrta. Naravnost v Bengalijo. K Pticam selivkam, k Tagoreju. Njegove besedilne bliskavice so bile kot nalašč za vsebino vzgojnoizobraževalnega procesa. Ja, kako mogočno poimenovanje za šolski pouk! Ena od njegovih miselnih jedric pravi: Ko gre množica po nji, je cesta samotna, ker je nihče ne ljubi.
Naj jo ponovim, si jo boste laže zapomnili: Ko gre množica po nji, je cesta samotna, ker je nihče ne ljubi.
Zdaj pa pomislimo, mar to ni res! Moja srčna misel vsem, ki se, drveč po avtocesti, spomnite na težake, ki so jo gradili. Mar se zavedamo, koliko znoja je bilo na njej prelitega? Kako nesorazmerno majhno je bilo plačilo za trdo delo v sončni pripeki in v grizljivem mrazu. Pa kako težko je kaka družina doli na našem nekdanjem Jugu pričakovala očetov zaslužek! Drsimo po gladkem asfaltu in pravimo, da bi morala biti tu štiripasovnica. Kajpada in še kak primeren bonus.
Ne, cest res ne ljubimo. Kvečjemu jezimo se, ker so prenatrpane, preozke, že kar valovite, skratka preveč izvožene. Seveda, ti tovornjaki! Z Bližnjega vzhoda skozi naše kraje nekam bogve kam. Kar je sicer res, a prenatrpane ceste so vseeno samotne, saj jih nihče ne ljubi.
Na njih tudi veliko nesreč. Kaj nezgod, nesreč! Da mora sredi ceste ugasniti toliko življenj! Ko se peljemo po njej, nekje nekdo še joka. Sirote se ne odsolzijo kar takoj po pogrebu.
Za naš odnos do sočloveka gre, ko imamo v rokah volan.
Kreten in podobne opazke. Menim, da je tak čustveni naboj strupena puščica. Soodgovorni smo. Zlato pravilo človečnosti pravi, da ne stori drugemu ničesar takega, česar ne bi rad doživel sam.
To si velja zapomniti.

Skozi kulturo se peljemo v čase pred 450 leti, ko je bila med Brežicami, Krškim, Sevnico in Bistrico ob Sotli na pohodu puntarska vojska - v velikem slovensko hrvaškem kmečkem uporu 1573.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.

Zgodnja pomlad je pravi čas za obrezovanje in sajenje sadnega drevja. Kako se enega ali drugega opravila lotiti in kako preprečiti različne težave z vašim sadnim drevjem, bo v četrtkovem Svetovalnem servisu pojasnil Plantellin strokovnjak, agronom Vanes Husić. Svoje vprašanje zanj zapišite v obrazec na spletni strani Prvega, nam pišite na prvi@rtvslo.si ali nas pokličite med oddajo.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Takrat 22-letni Žiga Spreitzer je septembra leta 2021 zaradi zapleta po cepljenju proti covidu-19 več kot mesec dni preživel v bolnišnici. Dvanajst dni po cepljenju s cepivom Janssen je namreč začutil močno bolečino v nogi in takoj odšel na urgenco. Zdravniki so ugotovili, da je njegovo število trombocitov nizko in da ima v nogi strdek. Danes vemo, da sta zaradi podobnega zapleta po cepljenju dve drugi osebi v Sloveniji umrli, Žiga Spreitzer pa je preživel. Svojo izkušnjo je pred letom in pol že povedal za Val202 in Tednik. Za Ultrazvok pa smo ga vprašali, kakšno je njegovo zdravje danes. Če še čuti posledice zapleta po cepljenju? Ali zdravniki z njim govorijo odkrito in mu stojijo ob strani? Žigo Spreitzerja je poklical Iztok Konc.

Vida Bajt je nekdanja učiteljica v cerkljanski osnovni šoli, kjer je generacije otrok učila predvsem osnove splošne svetovne zgodovine in preteklosti tamkajšnjih krajev, bogatih z arheološkimi najdbami – blizu so na primer šebreljske Divje babe, najdišče neandertalčeve piščali. Spregledati ni mogoče tudi številnih drugih dogodkov, predvsem iz Druge svetovne vojne, ko so v tamkajšnji soteski postavili Bolnico Franja. Učiteljica Vida Bajt tudi po upokojitvi pred več kot desetimi leti živi s polno paro, le da zgodovino še bolj zavzeto odkriva na številnih potovanjih; vrt in njiva, ki ju obdeluje ji tudi nudita veliko veselja, pridelki pa veliko domislic, kako obogatiti recepture tradicionalnih jedi. Pred leti je namreč recepte jedi Cerknega in okolice, skupaj s svojimi učenci, zbrala in jih izdala v knjižni obliki. Z njo se je pred nekaj tedni v prav Cerknem pogovarjala Magda Tušar, ki se spominja zanimiv šolskih ur, preživetih s svojo učiteljico in razredničarko:

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Strokovna direktorica kliničnega centra Ljubljana Jadranka Buturović Ponikvar je po šestih letih danes odstopila s položaja. Razloga za to odločitev ni pojasnila. Iz UKC Ljubljana so sporočili, da mora odstopno izjavo v skladu s statutom obravnavati svet zavoda. V javnosti se medtem vrstijo ugibanja, ali je odstop povezan z revizijo nabave materiala, ki je v zavodu odkrila potencialno korupcijo.

Druge teme:
- Civilni nadzorniki ocenjujejo, da projekt drugi tir kljub izboljšavam še ne teče optimalno.
- Švicarska centralna banka bo reševala banko Credit Suisse z nekaj več kot 50-milijardno injekcijo.
- Švicarja Lara Gut-Behrami in Marco Odermatt zmagovalca finalnega superveleslaloma sezone.

- V Slovenj Gradcu veliko prahu dviga navezovalna cesta na tretjo razvojno os
- Dokončen dvig rok od graditve Istrskega kulturnega centra v Izoli
- Vasice Tabor nad Dornberkom plaz ne ogroža več

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Vlada se loteva dveh korenitih posegov v davčni sistem, dohodnine in obdavčitve nepremičnin. Z dohodnino namerava zdajšnji način obdavčitve postaviti na glavo. V osnovo bi štela vse prejemke od plač, regresa, nadomestil za prevoz na delo in malice, do socialnih transferjev. Ker naj bi davčna lestvica imela tudi stopnjo nič, bo ob dovolj visoko postavljeni meji pretežen del zdaj neobdavčenih prejemkov verjetno tudi po novem ostal neobdavčen. Kako je torej zamišljen nov sistem dohodnine, bomo obdavčeni bolj ali manj? Kako bodo obdavčene nepremičnine, ali bo šlo res samo za zamenjavo zdajšnjega stavbnega nadomestila z novim nepremičninskim davkom, ali pa bo država vzela več kot zdaj? O vsem tem voditeljica Zdenka Bakalar s sogovorniki.

Gosti:
Peter Grum, generalni direktor Finančne uprave RS;
Tilen Božič, državni sekretar na Ministrstvu za finance;
Janez Šušteršič, nekdanji finančni minister;
Andreja Škofič Klanjšček, davčna strokovnjakinja iz Deloitte Slovenia.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Bela štorklja - po domače štrk - gre na zabavo in nima pravih škornjev.
Pripoveduje: Nadja Strajnar Zadnik.
Napisala: Aureliu Busujok.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1984.

Spoštovane ljubiteljice, cenjeni ljubitelji narodno-zabavne glasbe, uvodni naslov pove, kaj poslušate v tokratni oddaji. Ptički so se pravkar poženili in vrnile so se ptice. Z zasedbami, pevci in ansambli: Pihalnim orkestrom Francija Puharja, Majdo Renko in Damirjem Korenom; Slovenskimi muzikanti; Ansamblom Lojzeta Slaka; Vaškim kvintetom; Ansamblom Avsenik; Ansamblom Štajerski baroni; Ansamblom Franca Miheliča; Ansamblom Borisa Franka; Ansamblom bratov Kovačič; Ansamblom Ludvika Lesjaka; Ansamblom Nika Zajca; Logaškim vokalnim kvartetom; Ansamblom Hinka Krčka s prijatelji; Ansamblom Erazem s pevko Vido Matičič in Ansamblom Toneta Rusa. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Ameriški pisatelj Philip Roth, ki je v romanih najpogosteje raziskoval sodobno realnost, življenje Judov v ZDA, medčloveške odnose in smrtnost, se je rodil 19. marca 1933, umrl pa leta 2018. Avtor številnih romanov je prejel mnoge literarne nagrade, med njimi Pulitzerjevo in mednarodno Bookerjevo nagrado, bil je tudi večni kandidat za Nobelovo. Njegovo pripovedništvo predstavljamo v Literarnem večeru z naslovom Narobe zasukana pravljica.

Avtorica oddaje Miriam Drev,
prevajalca Miriam Drev in Miha Avanzo,
interpreta Brane Grubar in Željko Hrs,
bralca Nadja Jarc in Igor Velše,
glasbena oprema Sara Železnik,
tonska mojstra Matjaž Miklič in Cole Moretti,
režija Ana Krauthaker.
Urednika oddaje Marko Golja, Staša Grahek (ponovitev).
Leto nastanka 2008.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Zadnje tedne smo v Pesmi v žepu posvetili slovenskim šansonom, ki ste jih lahko slišali na devetih Festivalih slovenskega šansona med letoma 2001 in 2013. Raziskovali smo, kakšen je lahko slovenski šanson in katere lastnosti ga lahko delajo izstopajočega, unikatnega. V zadnji od štirih oddaj iz cikla se nekoliko odmaknemo od analiz in primerjav ter vam v poslušanje ponudimo nekaj šansonov, ki nam iz različnih razlogov lahko vsak po svoje obogatijo naš vsakdan. Izvajajo jih Katja Šulc, Tomaž Domicelj, Franc Vezela, Jana Kvas in Uglašena Riba, Marko Boh in Skupina samo za to priložnost ter Ezl Ek.

Šesta knjiga poezije Gregorja Podlogarja se odločno odmakne od ameriške pesniške in kulturne tradicije – namesto z njo, dialog raje razvija z evropskim modernizmom, krajevno pa predvsem z Dunajem. V njeni natančni tridelni zasnovi odmeva struktura simfonije, ki – žlahtno obogatena z medbesedilnimi nanosi – tematizira življenje in smrt, svet, ki izgublja človeškost, prostore, ki bivajo in tiste, ki ne bivajo. Izbor pesmi je narejen iz prvega cikla, ki nosi naslov Stavek in ga odlikuje tudi hitra sonatna oblika.

Avtor literarnega dela: Gregor Podlogar,
režiserka: Živa Bizovičar,
interpret: Gregor Zorc,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka: Matjaž Miklič,
urednica oddaje: Tina Kozin,
leto produkcije: 2023.