Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Četrtek, 5.10.2023

00:00
Poročila

V četrtkovem nočnem programu bomo gostili Jasmino Krajnc, ki je iz Francije, kjer je dolga leta bivala, v Slovenijo prinesla pomembno zdravstveno metodo za ženske - krepitev mišic medeničnega dna. V nadaljevanju nočnega programa pa bomo poslušali tudi odlično glasbo: med drugim domači zasedbi Bordo. Voditelj bo Bratko Zavrnik.

Avtor: Bratko Zavrnik

01:00
Poročila
02:00
Poročila
03:00
Poročila
04:00
Poročila
05:00
Poročila

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno- zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Avtor: Tina Žun

Vladno ekipo v prihodnje čaka več sprememb - predsednik vlade Robert Golob je namreč včeraj v parlament poslal odstopno izjavo ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana in predlog za razrešitev ministrice za kmetijstvo Irene Šinko. Kot je za Odmeve povedal podpredsednik Gibanja Svoboda in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, je predsednik vlade do sebe in svojih sodelavcev zelo zahteven, sodelovanje z njim pa da temelji na zaupanju in strokovnih kompetencah. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik pa pravi, da še ima podporo premierja. Nekateri drugi poudarki oddaje:
- Predlog zakona o digitalizaciji zdravstva umaknjen iz postopka; nov pripravljen predvidoma do konca leta
- Ob svetovnem dnevu učiteljev ti opozarjajo: kadrovska stiska meji na razpad sistema
- V Kočevju začetek 11-tega Festivala lesa

Avtor: Prvi

Pri pohajkovanju po neznani pokrajini je popotnik opazil široko in počasno reko. Ustavil se je in opazoval pomirjajoč tok vode, ko je nenadoma zaslišal klice na pomoč, ki so prihajali višje ob reki. Stekel je v smeri klicev in zagledal moškega, ki se je očitno utapljal in drsel po reki navzdol.
Popotnik je najprej otrpel, nato pa je skočil v akcijo, saj je moški izginil pod vodo. Odvrgel je svoj nahrbtnik in skočil proti mestu v vodi, kjer je moški izginil. Ko je priplaval do mesta, se je potopil in zagrabil moškega za roko. S hudim naporom je moškega privlekel do obrežja. Moški je izgubil zavest, zato ga je začel popotnik oživljati in končno je moški izpljunil vodo ter začel zasoplo dihati.
Popotnik si je oddahnil in poskušal še sam priti do zraka. Ampak nenadoma je spet zaslišal klic na pomoč iz vode. Še nekdo se je utapljal! Spet je skočil v vodo in potegnil iz nje osebo, ki se je potapljala. Popotnik, ki se je prelevil v reševalca iz vode, je začel oživljati drugega utopljenca, ko je zaslišal še en klic na pomoč.
Skoraj ves dan je minil in medtem je popotnik reševal enega utopljenca za drugim. Zdelo se je, da vedno novi in novi utopljenci plavajo po toku navzdol, tako da popotnik ni vedel ali bo kdaj konec te katastrofe. Ko je že skoraj omedlel od izčrpanosti, je zagledal moškega, ki je hitel po poti ob reki navzgor. »Gospod,« je zaklical popotnik, »prosim, pomagajte mi! Ti ljudje se utapljajo!«
Moški pa je kakor da ga ne bi slišal hodil naprej. Popotnik je osupel klical naprej. Ker se moški ni ustavil, je popotnik stekel za njim, se postavil pred njega in jezno zaklical: »Gospod! Kako lahko greste mimo vseh teh utapljajočih ljudi? Nimate nobene vesti? Vas moram prisiliti, da mi pomagate reševati te ljudi?«
Tujec se je ustavil, pogledal popotnika in mu z mirnim glasom dejal: »Gospod, prosim, če se umaknete. Odpravljam se proti izviru reke, kjer ljudje padajo v vodo, da to preprečim.«
Ljudje pogosto gasimo požare, ko se ti že razplamtijo ali z drugimi besedami rešujemo probleme na napačnem koncu. Ko se težave že tako razširijo, da jih ni več mogoče omejiti, nas lahko njihovo reševanje preprosto preveč obremeni. Problemi pa še kar ostajajo. Zato se je bolj smiselno obrniti k izvirom naših izzivov in se jih lotiti pri koreninah. Tam bo naše prizadevanje obrodilo več sadov.

Avtor: Robert Friškovec

06:00
Poročila

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.

Avtor: Prvi

Po zadnjih kadrovskih pretresih v vladi so vse glasnejša ugibanja o širši rekonstrukciji vlade. Podpredsednik Gibanja Svoboda in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je v odzivu na odhod dveh ministrov iz njihove kvote dejal, da je premier Rober Golob do sebe in svojih sodelavcev zelo zahteven, sodelovanje pa da temelji na zaupanju in strokovnosti.
V oddaji pa tudi o tem:
- Današnje srečanje več deset voditeljev iz vse Evrope v znamenju napetosti v širši regiji.
- Učitelji in učiteljice ob svojem svetovnem dnevu znova z opozorili o slabem plačilu, ugledu ter kadrovski stiski.
- Slovenija ena redkih evropskih držav z obveznim biomonitoringom kemikalij.

Avtor: Prvi

V mesecu oktobru praznuje tudi naš radio in zdaj se bomo znova spomnili na epizodo Možganov na dlani, ki je odgovarjala na vprašanje – ali svoj glas res slišimo drugače? Nemalokrat slišimo, da na primer kdo od sodelujočih reče, da svoj glas le stežka posluša po radiu, saj je čisto drugačen. Pa to drži? Kako se slišimo sami in kako nas slišijo drugi? Kaj pa, kadar smo v res tihi in dobro izolirani sobi, ki se ji reče radijski studio? Osvežimo znanje. Na potep v svet nevronov je Mojca Delač zavila s prof. dr. Sabo Batellino s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana.

Avtor: Mojca Delač

Od katastrofalnih poplav, v katerih je oškodovanih več kot 11 tisoč gospodinjstev, sta minila dva meseca. Nekateri še vedno ne vedo kje bodo preživeli zimo in ali se bodo sploh kdaj lahko vrnili na svoje domove. Ubadajo se s številnimi vprašanji: od tega, kam naj sporočijo, da še vedno dobivajo položnice za hišo, ki ne stoji več; do iskanja odgovora ali je plaz za hišo tako grozeč, da se bo treba preseliti. Zgodb in stisk je veliko. Številne slišijo na telefonu 114, kjer že dober mesec poskušajo odgovoriti na čim več vprašanj, ki jih dobijo. Vodja tega telefona 114 Andrej Šter je gost Jolande Lebar.

Avtor: Prvi

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.
72. rojstni dan praznuje glasbenik, ki je bolj kot po glasbenih dosežkih znan po svojem človekoljubnem delu. To je Bob Geldof, ki je leta 1984 zbral popularne glasbenike in z njimi posnel skladbo Do they know it's Christmas in zbral milijone za lačne etiopijske otroke. Naslednje leto je organiziral še koncert Live aid, ki ga je spremljalo preko 400 milijonov ljudi po vsem svetu. Na prvem pa poslušamo njegovo skladbo iz leta 1986- This is the world calling.

Avtor: Anja Rupel

Oktober je dober mesec za jazz! Pod okriljem RTV Slovenija, v sodelovanju s hrvaško in srbsko nacionalno radiotelevizijo namreč v teh dneh poteka koncertna turneja Jumbo Big Band. Trije džezovski orkestri, ki bodo nastopili v treh glavnih mestih. Prvi nastop je že za njimi, več pa pove glasbena urednica Alja Kramar, ki jo zdaj pozdravljam v Zagreb, dober dan!

Avtor: Darja Pograjc

09:00
Poročila

Kakšna svetloba oz. osvetlitev notranjih prostorov je najbolj primerna? Rumena ali bela? Toplo bela oziroma bela z rumenkastim odtenkom je primernejša na primer za spalnice ali dnevne sobe. Hladno bela oziroma bela z modrikastim odtenkom pa za prostore, kjer smo delovno aktivnejši, recimo za razsvetljavo pisarn. Kaj sicer pomenijo posamezne oznake na sijalkah? Sogovornik: doc. dr. Matej Kobav s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

Avtor: Nataša Rašl

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Avtor: Teja Klobčar

10:00
Poročila

Pred časom je Lucija Fatur obiskala Dom starejših občanov Grosuplje in spoznala sostanovalki, gospe Mariji. Gospo Pucihar ste v naši oddaji že spoznali, danes pa boste slišali pogovor z gospo Marijo Fink. Z oskrbo vdDomu je zelo zadovoljna, dneve pa si obe gospe Mariji krajšata kar skupaj.

Avtor: Lucija Fatur

11:00
Poročila

Po svetu smo porabili že več kot 13 milijard odmerkov cepiv proti covidu; tako klasičnih, kot novih mRNK cepiv. Zdaj je objavljenih že veliko študij in podatkov, zato strokovnjaki že lahko odgovorijo, ali so mRNK cepiva učinkovita in varna? Zakaj niso resnične trditve, da je več ljudi umrlo zaradi cepljenja kot zaradi covida? Nobelov odbor je s podelitvijo letošnje Nobelove nagrade za medicino pozornost javnosti usmeril na mRNK cepiva. Prestižno priznanje si bosta razdelila madžarska biokemičarka dr. Katalin Kariko in ameriški imunolog dr. Drew Weissman. Izvrstna raziskovalca sta odkrila, kako in kdaj molekule mRNK ravno prav spodbudijo človekov imunski sistem. S tem sta prispevala k razvoju cepiv proti covidu in raku. »Nisva presenečena!« Tako sta se na novico o letošnjih Nobelovih nagrajencih za medicino odzvala biologinja prof. dr. Mateja Erdani Kreft (Medicinska fakulteta v Ljubljani) in biokemik prof. dr. Roman Jerala (Kemijski inštitut). Za Ultrazvok je z njima govoril Iztok Konc.

Avtor: Iztok Konc

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avtor: Stane Kocutar

Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je v odstopni izjavi dejal, da je po poplavah naredil vse, kar je bilo mogoče, obžaluje pa, da ga je premier Robert Golob odslovil prav zdaj. Skrbi ga področje urejanja prostora v kontekstu popoplavne obnove, kjer je po njegovem pred odločevalci izbira med dolgoročnimi strokovnimi rešitvami in hitrimi všečnimi rešitvami v korist posamičnih interesov in na škodo skupnosti.

Druge teme:
- Srečanje Evropske politične skupnosti v Granadi v znamenju Ukrajine, Kosova in Gorskega Karabaha
- Poljska nasprotuje prerazporejanju migrantov znotraj Evropske unije
- V občini Gorje zahtevajo boljšo zaščito pred napadi volkov

Avtor: Prvi

Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja

Avtor: Prvi

14:00
Poročila

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

16:15
Obvestila
17:00
Poročila

Eden od ključnih izzivov stare celine je upravljanje migracij. Ob povečanem številu nezakonitih prihodov v posamične članice Evropske unije uvajajo nove ukrepe nadzora na notranjih schengenskih mejah. Italija, od koder so spet poročali o kriznih razmerah na otoku Lampedusa, je med drugim sprejela ukrep, ki bo oblastem olajšal izganjanje migrantov. Sredozemsko morje je letos prečkalo več kot 180 tisoč prebežnikov, za več kot 2 tisoč 700 - tudi otrok - je bila ta pot usodna. Migracije so ena od osrednjih tem razprav evropskih voditeljev, ki v družbi kolegov iz Evropske politične skupnosti zasedajo v Granadi. O tem in drugih evropskih izzivih s Špelo Novak, ki je v Studio ob 17:00 povabila:
• Jureta Požgana s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani
• Andrejo Pegan s Fakulteta za management Univerze na Primorskem
• Majo Ladić z Mirovnega inštituta

Prisluhnili boste lahko pogovoru s poročevalcem Igorjem Juričem in pravnico Vasilko Sancin.

Avtor: Špela Novak

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Avtor: Prvi

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

18:54
Obvestila

Nocoj bomo premierno slišali novo pravljico avtorja Dušana Radiča: Hudobci ne jočejo. Izbrana je bila med 945 besedili, ki so prispela na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico.

»Nekje daleč, daleč stran, še dve uri hoda dlje od mesta, kjer zahaja sonce, je bilo majceno kraljestvo hudobcev. Vsi od prvega do zadnjega so se po cele dneve prepirali, si kazali osle in jezike, se ravsali, grdo govorili in predvsem otroci niso ubogali nikogar.«

Pripoveduje: Sabina Kogovšek.
Avtor besedila: Dušan Radič.
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina.
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar.
Režiserka: Špela Kravogel.
Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, oktober 2023.

Avtor: Alja Verbole

Vsak prvi četrtek v mesecu poslušate glasbo iz bogatega arhiva Radia Slovenija. Tudi tokrat je tako, le da je večer malo bolj tematsko obarvan...Jesensko... Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Avtor: Tomaž Guček, Lucija Grm

21:00
Poročila

Lani je pri Slovenski matici izšla knjiga Pisma v antiko Francesca Petrarce v prevodu Anje Božič in Braneta Senegačnika. Petrarca je bil znameniti renesančni pesnik, ki pa ni bil le to, velik del njegovega pisanja so pisma antičnim avtorjem, ki se osredotočajo predvsem na Petrarkov odnos do antike, odsevajo pa pesnikov humanizem, npr. o odnosu do poezije, knjig in znanja, afiniteti do posameznih avtorjev, skrbi zaradi minevanja časa in dajejo splošne nasvete za življenjsko naravnanost.

Avtorica scenarija in prevajalka Anja Božič,
igralec Željko Hrs,
bralca Mateja Perpar in Renato Horvat,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
mojster zvoka Urban Gruden,
režiser Klemen Markovčič,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten,
produkcija 2023.

Avtor: Prvi

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Andraž Hribar se je širši javnosti prvič predstavil pred 25 leti na festivalu Slovenska popevka, leta 2001 je bil nagrajen na prvem Festivalu slovenskega šansona, istega leta je nastopil tudi na slovenskem izboru za pesem Evrovizije in se tja v naslednjih letih vrnil še štirikrat, ves ta čas pa ostaja stalnica domačih glasbenih odrov. Sedem svojih samostojnih glasbenih albumov je doslej spravil na polico, tokrat nam v Pesem v žepu prinaša osmega, album ljubezenskih pesmi z naslovom ∞ (Neskončno).

Avtor: Teja Klobčar

23:00
Poročila

Hanna Bervoets (1984, Amsterdam) piše romane in kratke zgodbe, pa tudi scenarije, eseje in kolumne ter velja za priznano nizozemsko avtorico svoje generacije. Po prvencu leta 2009 je izdala še šest romanov in prejela številna priznanja, med drugim leta 2017 prestižno nagrado Fransa Kellendonka za literarni opus. V svojih delih pogosto preigrava vpliv novih tehnologij na človekovo vedenje. Leta 2021 je za nizozemski knjižni teden napisala psihološko novelo Vse to smo videli o mladi moderatorki, ki za spletno platformo presoja vsebine, ki so jih uporabniki prijavili kot sporne, to pa kmalu zaznamuje njeno zasebno življenje. Knjiga bo prevedena v vsaj deset jezikov, odkupljene so bile tudi filmske pravice.

Prevajalka Stana Anželj,
interpretira Mojka Končar,
glasbena oprema Luka Hočevar,
zvok in montaža Sonjka Strenar,
režija Saška Rakef,
redakcija Tesa Drev Juh,
produkcija 2023.

Avtor: Prvi

Zadnja sprememba: 05.10.2023 13:05:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt