Fosilizirani ostanki bujnih gozdov na Antarktiki iz časov, ko so na planetu vladali dinozavri, nazorno pričajo o tem, koliko toplejša je bila Zemlja pred davnimi časi. Po drugi strani pa so zadnjih 2 in pol milijona let večinoma prevladovale dolge ledene dobe, s kratkimi vmesnimi toplejšimi obdobji, v kakršnem živimo zadnjih 12 000 let.

Avtor: Prvi

Ponovitev

V prihodnjih minutah bomo tekli po ulicah Tržiča. Seveda ne dobesedno, ampak nas bo tja popeljala gospa Ana Jerman, velika ljubiteljica teka. Nekdanja vzgojiteljica in potem ravnateljica tržiških vrtcev je ljubezen do športa z različnimi dejavnostmi približala že najmlajšim. Gibanju pa ostaja zvesta tudi v pokoju, skozi leta se ji je doma nabrala bogata zbirka priznanj, medalj in pokalov. V pričakovanju sobotnega ljubljanskega teka trojk je Ano Jerman v Bistrici pri Tržiču obiskala Lucija Fatur.

Avtor: Prvi

Ponovitev

Glasbena cesta 2.3.1.5 z okusom po prahu in vonjem po poti prinaša izbor glasbe ter osebno razmišljanje, komentarje in analize Petra Barbariča.

Avtor: Prvi

Ponovitev

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Avtor: Tina Žun

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Zgodba o modrem pastirju je zgodba o tem, kako naša naravnanost vpliva na naše doživljanje. Je ena najljubših zgodb enega izmed mojih učiteljev, Ringu Tulku Rinpočeja.

Nekoč je živel moder pastir, ki je pasel svoje ovce na gorskem prelazu nad svojo rodno vasjo. Nekega dne je po poti čez prelaz prišel tuj popotnik in povprašal pastirja: »Ali ste vi doma v vasi tam spodaj v dolini?« »Ja, tam sem doma,« je odvrnil pastir. »Kakšni ljudje pa živijo tam?« je vprašal popotnik. Pastir mu je odgovoril z vprašanjem: »Kakšni pa so ljudje v vašem domačem kraju?« »V moji vasi so ljudje grozni,« je dejal popotnik, »so nevljudni, negostoljubni, vsi so skregani med sabo in neradi pomagajo drug drugemu.« Modri pastir je na to dejal: »Ljudje v vasi tam spodaj so prav taki. So prepirljivi in negostoljubni.« Ko je to slišal, se je popotnik obrnil in odšel drugam.

Čez nekaj časa je do prelaza prišel drug popotnik in pastirja vprašal isto vprašanje: »Kakšni so ljudje v vasi tam spodaj?« Pastir je spet povprašal: »Kakšni so ljudje v vasi, od koder prihajate?« »V moji vasi so ljudje čudoviti,« je odvrnil drugi popotnik, »so prijazni, gostoljubni, vsi z veseljem drug drugemu priskočijo na pomoč.« Temu popotniku je pastir rekel: »Ljudje v moji vasi so prav taki. So ljubeznivi in gostoljubni.« In popotnik je nadaljeval svojo pot proti vasi.

Nauk te zgodbe je, da je naše doživljanje drugih ljudi in okolja odvisno od našega načina razmišljanja in od naših navad in dejanj. Kamor koli gremo, smo mi tisti, ki gremo tja, zato bomo ne glede na to, kje smo, doživljali podobne situacije in podobne odnose z drugimi. Zato se moramo po svojih najboljših močeh truditi, da umirimo svoj um in izboljšamo svoj način razmišljanja in delovanja. S tem bomo sami srečnejši, pozitivno bomo vplivali na vse druge ljudi in tako pripomogli tudi k izboljšanju vsega sveta. Tudi Mahatma Gandhi je dejal: »Bodi sam sprememba, ki si jo želiš v svetu.«

Avtor: Lama Karma Wangmo

Še nekaj dni (natančneje pet) in od izginotja pančenlame, druge najvišje verske avtoritete v tibetánski hierarhiji, bo minilo 30 let! Skupaj z družino je izginil 17. maja 1995. Za njim se je takrat izgubila vsaka sled. Na ta dogodek spomnimo v Torkovem kvizu, hkrati pa preverimo, kakšen je Tibet danes. Na t. i. "streho sveta" nas bo popeljal profesor neevropske zgodovine (predvsem zgodovine Azije in Afrike), ki predava na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, Dragan Potočnik.

Avtor: Darja Pograjc

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Mohamed Laissani je pred več kot 40 leti prišel študirat v Slovenijo iz Alžirije, zdaj pa tu torej že več kot štiri desetletja živi. V Ljutomeru, od koder je njegova žena, je kot inženir lesarstva dobil svojo prvo službo, si ustvaril družino in postal »pravi Prlek«. Čeprav ga je mraz ob njegovem prihodu tako presenetil, da se je po tednu dni kar vrnil v domače sredozemsko mesto Zeralda, se je po treh mesecih vendarle odločil spet priti v Slovenijo, tega pa danes niti najmanj ne obžaluje. Zdaj ga sredi Prlekije na njegovo rojstno deželo še najbolj spominja hrana, ki jo obožujejo tudi njegova otroka in žena. Mohameda Laissanija je v Ljutomeru obiskala Lidija Kosi.

Avtor: Lidija Kosi

Geodetska uprava je pripravila rezultate najnovejšega cikla množičnega vrednotenja nepremičnin po državi. Postopek, ki naj bi zagotovil bolj poenoteno, pregledno in tržno primerljivo oceno vrednosti, hkrati odpira tudi številna vprašanja – od tega, ali ocene dovolj hitro sledijo trendom na nepremičninskem trgu, do potencialnih posledic za uvedbo davka na nepremičnine. Pomen in ozadje vrednotenja nam bo v tokratni epizodi Ob osmih pojasnil direktor GURS-a Tomaž Petek.

Avtor: Prvi

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.
Johnny Logan praznuje 71. rojstni dan. Ta Irski glasbenik je kar trikrat zmagal na tekmovanju za Pesem Evrovizije. Tudi leta 1987 s skladbo Hold me now.

Avtor: anja rupel

Kraljevina Danska je najgosteje poseljena nordijska država, ki jo sestavlja več kot 400 otokov, od tega jih je poseljenih manj kot 100. Ima slabih 6 milijonov prebivalcev. K njej spadata tudi samoupravni ozemlji Ferski otoki in Grenlandija. Zaznamuje jo vikinška pa tudi kolonialna preteklost. Danska zastava Dannebrog je najstarejša na svetu. Danci so po raziskavah še eden izmed tistih narodov, ki jim pogosto dodelimo pridevnik najsrečnejši na svetu.

Avtor: Andreja Gradišar

Za nadomestitev izgubljene krvi med srčno operacijo je potrebna kri 6 krvodajalcev, za presaditev jeter 5, podobno tudi, če pride do zapletov med porodom, pri oskrbi ponesrečencev pa je potrebnih celo do 30 enot krvi. Slovenija je na tem področju samooskrbna, kar ne bi bilo mogoče brez prostovoljnih krvodajalcev. Na Zavodu RS za transfuzijsko medicino jih letno sprejmejo okoli 65 tisoč. Je to dovolj, smo še pripravljeni darovati kri, kako sploh postati krvodajalec. V torkovem Svetovalnem servisu bo na tovrstna vprašanja odgovarjala Vodja Centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi Polonca Mali, dr. med., spec. transf. med. in ped.

Avtor: Andreja Gradišar

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Avtor: Prvi

Vedno se bomo spominjali, so v dneh, ko smo praznovali 80. obletnico konca druge svetovne vojne, skoraj v en glas ponavljali voditelji držav, ki so se borile na strani velike, zmagovite antifašistične koalicije. Toda česa natanko se bomo spominjali? Junaštva naših dedov in babic? – Gotovo. In zasluženo tudi. Vendar priznajmo, tega se je menda vedno lažje, prijetneje spominjati kakor gorja, ki ga je povzročilo fašistično barbarstvo, gorja, na katero je bilo potem treba odgovoriti z junaštvom. Pa vendar se zdi, da današnji svet še bolj kot spomin na junaške zmage potrebuje mučen, toda streznjujoč spomin na koncentracijska taborišča, na sumarne eksekucije, na posilstva, na mučenja, na stradež, na suženjsko delo, na popolno dehumanizacijo.
Te nelahke naloge smo se lotili v tokratni Intelekti, ko smo – pars pro toto – spregovorili o izkušnji Slovenk in Slovencev v italijanskih fašističnih taboriščih. Pri tem sta pomagali izvrstni poznavalki te problematike, zgodovinarki dr. Marta Verginella s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in dr. Urška Strle z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU ter Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, ki sta v sodelovanju z zgodovinarjem dr. Otom Lutharjem pred dvema letoma in pol pri založbi ZRC SAZU objavili obsežno študijo Užaljeno maščevanje: spomin na italijanska fašistična taborišča, v kateri so zbrana in analizirana pričevanja poslednjih preživelih z Raba, iz Gonarsa in drugih krajev groze, ki jih je za Slovenke in Slovence med vojno vzpostavil italijanski fašizem. V pogovoru z gostjama smo preverjali, zakaj so bili vsi ti ljudje internirani, kaj je pravzaprav pomenilo potopiti se v temo fašističnega taborišča, koliko se jih od tam ni nikoli vrnilo, kaj so tisti, ki so nekako vendarle preživeli, potem morali nositi na svojih plečih skoz življenje in kakšno mesto njihova izkušnja zavzema v našem današnjem kolektivnem zgodovinskem spominu.

Avtor: Goran Dekleva

Ali spremljate izbor za pesem Evrovizije in ali se bo naš predstavnik Klemen Slakonja prebil v sobotni finalni večer? Vaša mnenja bodo dobrodošla prek telefonske številke 01-475-22-22.

Avtor: Darja Groznik

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avtor: Stane Kocutar

Pred letnim koncertom v studiu 26 nastopa Otroški pevski zbor RTV Slovenija z zborovodkinjo Martino Burger.

Avtor: Alja Kramar

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Avtor: Prvi

Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja

Avtor: Prvi

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Izvolitev novega papeža Leona XIV. vzbuja razmišljanja, kakšen voditelj Katoliške cerkve bo. Bo sledil smernicam svojega predhodnika papeža Frančiška? Prvi nastopi Leona XIV. nakazujejo na socialno noto, pozive k miru, pa tudi, da se Katoliška cerkev ukvarja z izzivi modernih časov, kot je umetna inteligenca.

Gostje:
dr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference;
Janko Petrovec, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Italije;
mag. Mojca Širok, dopisnica RTV Slovenija iz Italije.

Avtor: Tomaž Gerden

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Avtor: Prvi

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Pes Dingo in krt Baržunček postaneta prijatelja.
Pripoveduje: Mojca Ribič.
Napisala: Bina Štampe Žmavc.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1989.

Avtor: Prvi

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Avtor: Tina Žun

Osamljeno dekle v lunaparku sreča simpatičnega fanta – in splete se pomladna zgodba o hipni naklonjenosti, snetih zvezdah, toplini, smehu in pisanih balonih.

Režiser: Marjan Marinc
Dramaturg: Emil Smasek
Tonski mojster: Mladen Fortič
Glasbeni oblikovalec: Peter Čare

Dekle – Majda Potokar
Mladenič – Rudi Kosmač
Ogledalo – Janez Rohaček
Glas v lunaparku – Tone Homar

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1965

Avtor: Kaja Novosel

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

V oddaji poslušamo odlomek oddaje Svet glasbe, svet umetnosti, ki jo je za naš 3. program leta 1997 pripravil Pavel Mihelčič. Njegovo sogovornik je klarinetist Miha Gunzek. Gunzek je študiral v Ljubljani in Beogradu. Po osvoboditvi se je zaposlil na beograjskem radiu, leta 1946 pa se je v Ljubljani kot prvi klarinetist pridružil radijskemu orkestru. Pozneje se je posvetil solistični in pedagoški karieri, bil je prvi dekan ljubljanske glasbene akademije. Čeprav je bil klasično izobražen, ga je ves čas zanimala tudi zabavna oziroma džezovska glasba. Tako je tri leta igral saksofon v Plesnem oziroma Zabavnem orkestru Radia Ljubljana, ki ga je občasno tudi vodil.

Avtor: Pavel Mihelčič, Alja Kramar

Samuel Beckett (1906–1989) je eden vodilnih literarnih ustvarjalcev 20. stoletja. Ta irski avtor, ki je leta 1969 dobil Nobelovo nagrado za književnost, je do danes ostal izjemno zanimiv. V svojem pisanju je preizkušal meje mogočega in eksperimentiral na način, ki ga ni nihče pričakoval. Ob njegovem imenu najprej pomislimo na dramo Čakajoč Godota ali na trilogijo romanov Molloy, Malone umira in Neminljivi. Tokrat objavljamo njegovo kratko prozo.

Prevajalec Aleš Berger,
interpret Željko Hrs,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Cvetka Bevc,
tonski mojster Aleks Pirkmajer,
urednika oddaje Tadeja Krečič Scholten in Gregor Podlogar,
leto nastanka 2011.

Avtor: Prvi